ZGREŠENE NAPOVEDI Cizelj še danes nastopa na vladnih novinarskih konferencah in predstavlja učinke vladnih ukrepov ter predvideno gibanje števila okužb. Toda pri tem je Cizelj velikokrat zgrešil.

Se spomnite črnogledih napovedi, da bi brez strogih omejitev v prvem valu zaradi covida-19 umrlo 90.000 ljudi? Se spomnite številnih grozečih besed vladnih mož in žena o tem, kako se bo razvijala epidemija v Sloveniji? Njihov avtor naj bi bil dr. Leon Cizelj s sodelavci na Institutu Jožef Stefan. Razburjal je tudi del stroke, ki mu je očitala, da uporablja vprašljive metode in svoje napovedi prilagaja potrebam vlade Janeza Janše. Po letu in pol, odkar napoveduje razvoj epidemije covida-19, bo od nje dobil nagrado.

Vlada je na pobudo ministra za finance Andreja Širclja (SDS) državnemu zboru poslala predlog, da Cizlja imenuje za novega nadzornika Slovenskega državnega holdinga (SDH), krovnega upravljavca 12-milijardnega državnega premoženja. Že januarja letos je iz nadzornega sveta odstopil Igor Kržan, imenovan v času Cerarjeve vlade. Toda postopek iskanja zamenjave je bil vse prej kot običajen. Kaže, da je bilo že vnaprej jasno, koga bodo imenovali na ta pomemben položaj. O tem, da iščejo novega nadzornika SDH, namreč na ministrstvu za finance niso obveščali javnosti. Strokovna komisija je javni poziv 27. maja objavila zgolj na spletnih straneh ministrstva, zainteresiranim pa je dala za prijavo manj kot teden dni. Pričakovano je prijavo oddal zgolj Cizelj. Šircelj se je na koncu tudi odločil zanj. V predlogu za imenovanje pa je zapisal, da gre za strokovnjaka za korporativno upravljanje. Če ga bo državni zbor potrdil, se bo Cizelj v nadzornem svetu SDH pridružil Ivanu Simiču, vršilcu dolžnosti direktorja finančne uprave (Furs) in predsedniku strateškega sveta za debirokratizacijo, ter Božu Emeršiču, ki je bil letos spomladi v kvoti NSi imenovan tudi za člana uprave podjetja 2TDK, graditelja drugega tira.

Ko je na oblasti Janša, Cizelj postane nadzornik

Cizelj je po izobrazbi jedrski fizik, na Institutu Jožef Stefan pa vodi odsek za reaktorsko tehniko. Zato je na prvi pogled za marsikoga presenečenje, da prihaja na SDH. Vendar pregled Cizljevih preteklih funkcij in sedanjih državnih projektov kaže, da ne gre za naključno odločitev. Cizelj, nekdanji mož evropske poslanke Romane Jordan (SDS), je bil od nekdaj izbranec SDS za energetiko. Že v času prve Janševe vlade so Cizlju zaupali položaj v nadzornem svetu Elesa, enega ključnih podjetij v državni energetiki. Takrat ga je vodil Vitoslav Türk, bolj znan kot črnograditelj na slovenski obali. Ko je njegovo delo nadziral Cizelj, je Türk s posli na trgu električne energije, z neracionalnim vodenjem investicij in drugimi naložbami prizadejal Elesu velikansko izgubo. V času druge Janševe vlade je Cizelj zasedel podpredsedniško mesto v nadzornem svetu družbe Gen energije, lastnice slovenske polovice krške nuklearke. Tam je skupaj z Martinom Brataničem, zaupnikom ministra Andreja Vizjaka, dobil nalogo, da s položaja predsednika uprave Gen energije odstrani Martina Novšaka. Do njunega ravnanja je bil takrat kritičen celo nadzornik Rastislav Reven, ki je prihajal iz kvote SDS. Operacija ni uspela, Novšak pa je še danes na tem položaju. Februarja 2013, tik pred zamenjavo Janševe vlade, je bil Cizelj imenovan tudi v upravni odbor Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO).

Jordan Cizelj in Šircelj
STA
Finančni minister Andrej Šircelj (na sliki z Romano Jordan) je ekspresno našel novega nadzornika.

Bdel bo nad projektom nove nuklearke

Najpomembnejša naloga Gen energije v prihodnjih letih bo priprava projekta izgradnje drugega bloka krške nuklearke (JEK2). Cizelj je že večkrat javno povedal, da druge alternative od jedrske ni. Z obnovljivimi viri energije ne moremo zadovoljiti vse večjih potreb po elektriki, obenem pa je »jedrska elektrika približno desetkrat cenejša od obnovljivih virov«. Kot nadzornik SDH bo Cizelj bdel tudi nad projektom nove nuklearke. Njemu podrejen upravni odbor SDH bo tako kot doslej dajal ključne usmeritve za poslovanje Gen energije in nadzoroval porabo sredstev za bodoči največji energetski projekt Slovenije.

NEK Krško
arhiv DL
SDH bo Cizelj bdel tudi nad projektom nove nuklearke.

Znano je, da je minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec konec minulega meseca podelil energetsko dovoljenje za drugi blok nuklearke. »Ob naraščajoči rabi elektrike in nameri o opuščanju rabe premoga v desetih letih, zaradi katere sledi zaprtje šoštanjske termoelektrarne, ter ob prvem bloku nuklearke, ki bo ob uspešnem podaljšanju živel še največ 20 let, lahko le na ta način zagotovimo stabilen vir energije,« je poudaril Vrtovec. Tako bomo lahko spremljali, ali se bo Cizelj na SDH držal svojih stališč izpred štirih let. Takrat je dejal, da bi morala biti odločitev o drugem bloku nuklearke širša. »Slovenija ima zaradi obstoječe jedrske elektrarne vzpostavljeno določeno družbeno infrastrukturo – upravne organe, raziskave, šolstvo in podobno, a je treba vse te dele zagnati že nekaj let, preden bi se lotili izdelave objekta,« je dejal. In prav zdaj je čas, v katerem bo Cizelj zagotovo našel tudi poslovno priložnost zase, veliko lažje tudi s položaja, ki ga bo predvidoma zasedel.

Sodelavci ga niso hoteli za direktorja

Konec lanskega leta se je Cizelj s podporo največje vladne stranke potegoval celo za direktorja Instituta Jožef Stefan, vendar mu ni uspelo. Zaposleni na institutu so se njegovemu imenovanju uprli. Namesto Jadrana Lenarčiča, ki se je upokojil, je upravni odbor za vodenje inštituta izbral Boštjana Zalarja, sodelavca na odseku za fiziko trdne snovi. S tem se je na koncu strinjala tudi vlada.

Tudi po tem, ko je od sodelavcev prejel košarico, je Cizelj ostal glavni vladni napovedovalec gibanja epidemije. Nekdanja vodja strokovne skupine za covid-19 dr. Bojana Beović je v času prvega vala dejala, da se glede števila okuženih obračajo na modele Instituta Jožefa Stefana oziroma njegovega odseka za reaktorsko tehniko. Cizelj še danes nastopa na vladnih novinarskih konferencah in predstavlja učinke vladnih ukrepov ter predvideno gibanje števila okužb. Toda pri tem je Cizelj velikokrat zgrešil.

Konec oktobra, ko je število okužb skokovito naraščalo in je vlada sprejela stroge omejitvene ukrepe, je ocenjeval, da so ukrepi po 14 dneh prijeli in se epidemija že umirja. V resnici se je v naslednjih nekaj tednih število hospitaliziranih s 660 podvojilo na več kot 1300. Tudi sicer je padec števila okužb pripisoval »boljšemu samozaščitnemu obnašanju« ljudi. Medtem je vlada, ko so šle številke navzgor ali stagnirale, ravno nasprotno trdila, da so krivi ljudje, ki se ne držijo ukrepov. Dejansko je bil v svojih napovedih mnogo natančnejši Covid-19 Sledilnik, projekt ekipe entuziastov: računalniških inženirjev, podatkovnih znanstvenikov in statistikov. Ti so vzpostavili najbolj celovito zbirko relevantnih podatkov in pregled gibanja epidemije v Sloveniji.