Za eno najbolj strupenih rib Jadranskega morja velja morski zmaj ali morski pajek, Trachinus draco, ki se je prejšnji teden zavihtel na naslovnice slovenskih medijev. Nesreča se je zgodila med ribolovom na morju med Piranom in Italijo, kjer je morskega pajka na trnek ujel 58-letni Kranjčan. Ta je ribo prijel, se s strupenimi bodicami zabodel v prst in zaradi hudih bolečin pristal v izolski bolnišnici.

Strokovnjaki iz Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo ob piku morskega zmaja svetujejo, da je treba mesto vboda ogreti pod vročo vodo."Najpogosteje se zadržuje v območjih prehoda skalnatega dna v peščeno ali muljevito dno, kjer se zakoplje v sediment, tako da iz njega molijo le oči in nevarni trni," je pojasnila morska biologinja in ekologija Martina Orlando Bonaca.

Hude bolečine in tudi bruhanje

Morski pajek ima bočno sploščeno telo, glavo z velikimi, navzgor obrnjenimi očmi in navzgor obrnjenimi usti. Barva telesa je od zeleno rumene do temno zeleno rjave barve, na njegovih bokih pa se pojavljajo pokončne rumenkaste ali pokončne rjave proge. Žival strupene trne nosi na prvi hrbtni plavuti in dveh bočnih trnih, ki ju imajo morski pajki na škržnih poklopcih.

Ob vbrizgu strupa poškodovana oseba občutiti hude bolečine, ki jim včasih sledi tudi bruhanje in v izjemno redkih primerih mišična paraliza ter smrt. Strup morskih zmajev je sicer termolabilen in se začne pri visokih temperaturah razgrajevati. Če pride do pika morskega zmaja, je torej treba mesto vboda greti pod vročo vodo, ki naj ima med 50 in 60 stopinj Celzija. Če se stanje ne izboljša v kratkem času, je nujen obisk zdravnika, svetujejo na Morski biološki postaji Piran.

morski-zmaj, morski-pajek
Bobo
Strupene trne nosi na prvi hrbtni plavuti in dveh bočnih trnih, ki ju imajo morski pajki na škržnih poklopcih.

V Jadranu tudi nevarne meduze

Nevarnost v morju predstavljajo tudi različne vrste meduz. V našem morju so redno tako knidarijske oziroma ožigalkarske meduze kot tudi rebrače. Pomembna razlika med obe skupinama je, da rebrače niso ožigalkarji in torej ne opečejo. Pod ožigalkarje, ki se najpogosteje pojavljajo v našem morju, štejemo uhatega klobučnjaka, ki se pojavi spomladi do zgodnjega poletja. Opažamo tudi morsko cvetačo, ki se v našem morju običajno pojavlja med julijem in septembrom. Opazimo tudi kompasno meduzo in redkeje dalmatinsko lasasto meduzo, ki pa se pojavljajo posamično, je dejala raziskovalka na področju morske mikrobne ekologije Tinkara Tinta.

Morska biološka postaja Piran svetuje previdnost v primeru, da pri kopanju pridete v neposreden stik z meduzo, saj nekatere med njimi lahko povzročijo tudi močnejše opekline. V primeru opeklin na inštitutu svetujejo spiranje z obilico morske vode oziroma z mešanico morske vode in sode bikarbone v razmerju 1:1. Spiranje namreč odstrani lovke in prepreči morebitno nadaljnje sproščanje toksinov. Naslednji korak je pet do 15 minut hlajenja z hladilnimi vrečkami, ovitimi v blago. V primeru hujših težav na morski biološki postaji svetujejo obisk zdravnika.