Prejšnji teden je od srede do petka na posestvu srednje kmetijske šole Grm na Sevnem pri Novem mestu potekala sedma mednarodna šola mladih rejcev. Na zaključni prireditvi, ki je imela tudi tekmovalni značaj, je 23 udeležencev šole pokazalo, kaj so se v treh dneh naučili, kako jim je uspelo za razstavo pripraviti živali in kako so jih znali predstaviti občinstvu.

Vse to je na koncu ocenila sodnica in njihova mentorica Erica Rijneveld iz Nizozemske, redna gostja mednarodne šole mladih rejcev, ki je že šestič potekala na Sevnem. Le enkrat so jo pripravili v okviru mednarodnega kmetijskega sejma v Gornji Radgoni.

mednarodna šola mladih rejcev, zmagovalci
I. Vidmar
Po najboljša dva iz vsake kategorije sta se uvrstila na evropsko tekmovanje v Cremono. To so Matic Zrnec, Lucija Sitar Šarc, Anže Brglez in David Grginič.

Šolo v sodelovanju s srednjo kmetijsko šolo Grm pripravljajo Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in Društvo rejcev govedi črnobele pasme v Sloveniji. Del udeležencev šole je na posestvo prišel že v torek, da je pripravil živali, s katerimi so delali, predvsem da so jih oprali. »Bilo je res vroče in tokrat se je prvič zgodilo, da so živali pranje prenašale povsem mirno, celo uživale so, medtem ko se je v preteklosti pogosto dogajalo, da so telice med pranjem skakale in celo podrle ogrado,« je o začetku letošnje šole mladih rejcev povedala strokovna vodja za črnobelo pasmo in koordinatorica šole dr. Marija Klopčič, izredna profesorica na biotehniški fakulteti. Udeleženci so v naslednjih dneh živali pripravili na razstavo, jih ostrigli, oprali in se z njimi zbližali, da so jim ubogljivo sledile tudi na predstavitvi pred občinstvom, kjer jih je brez besed, le z govorico telesa usmerjala in ocenjevala Erica Rijneveld.

Udeleženci so tekmovali v dveh starostnih kategorijah, iz vsake kategorije pa se bosta najboljša dva oktobra udeležila evropskega tekmovanja v Cremoni v Italiji. V mlajši kategoriji je zmagal Matic Zrnec iz Zdenske vasi pred Lucijo Sitar Šarc iz Duplice pri Kamniku, ki je bila z dvanajstimi leti najmlajša udeleženka šole do zdaj, in Anžetom Hrgo s Ptuja. V starejši kategoriji pa David Grginič iz Žibrš pri Logatcu pred Anžetom Brglezom z Vrhnike in Karmen Pečarič iz Železnikov v Beli krajini.

Erica Rijneveld
I. Vidmar
Erica Rijneveld

Pred epidemijo so šolo vodili mentorji iz Švice, Irske in Nizozemske, tokrat pa je prirediteljem uspelo v Slovenijo pripeljati le Nizozemko Erico Rijneveld, ki je ob koncu povedala, da je zelo vesela, da je lahko prišla v Slovenijo. »Vesela sem, da je v Sloveniji toliko mladih, ki se želijo učiti, kako pripraviti živali za razstavo. To je po dolgem času zame prva šola izven Nizozemske. Slovenija mi je zelo všeč in vedno se sem zelo rada vrnem,« je povedala Rijneveldova.

Ob zaključku šole mladih rejcev je sodelujoče nagovoril tudi gostitelj, direktor Grma Novo mesto Tone Hrovat, ki je izrazil upanje, da se bo šole kmalu spet udeleževalo od štirideset do petdeset udeležencev, kolikor jih je bilo pred epidemijo. Novomeški župan Gregor Macedoni pa je poudaril pomen tradicije najstarejše kmetijske šole pri nas in možnosti, ki jo ta ponuja mladim rejcem, da do tovrstnega znanja pridejo tudi v Sloveniji. 

Da je šola mladih rejcev uspela, je bila vesela tudi dr. Marija Klopčič, ki je prvič videla, kako morajo biti živali pripravljene na razstavo, ko je kot študentka obiskala sejem v Italiji. Kar je videla tam, ji dolgo ni dalo miru, vse dokler ni dosegla, da so leta 2011 pripravili prve šole priprave živali na razstavo za mlade rejce tudi pri nas. »Priprava živali na razstavo traja tri mesece. Tri mesece pred razstavo se živali prvič ostriže in potem ves čas redno in čedalje pogosteje pere, zadnji teden vsak dan. Nazadnje se živali ostriže teden dni pred razstavo. Dobro pripravljena žival na razstavi deluje elegantno, kot bi bila na modni pisti. Prav tako morajo biti urejeni tudi vodniki živali. Na predstavitvi na Sevnem so bili vsi v črnih hlačah in belih srajcah, na največjih predstavitvah v tujini pa imajo bele tudi hlače. Ob tako urejenih živalih seveda ne bi bilo primerno, da bi bil vodnik v delovnem kombinezonu in obut v gumijaste škornje. Potrošniku oziroma kupcu rejci na ta način pokažejo, da se pri njem živali počutijo dobro, s čimer dosežejo tudi precej višje cene. Ocene z razstave se vpišejo v rejsko knjigo, potomci na razstavah najbolje ocenjenih krav so najbolj iskani biki za osemenjevanje,« pove Klopčičeva, ki je že hotela odnehati, a se je vseeno spopadla s številnimi ovirami zaradi protikoronskih ukrepov in ob izdatni pomoči Urške Trobec, predavateljice na Centru biotehnike in turizma Grm Novo mesto, ji je uspelo.