Pravica do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda je opredeljena v zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Tisti osebni zdravnik, za katerega se odločimo, nas je dolžan sprejeti.

Odkloni nas lahko le v izjemnih primerih, tudi ko pri njem evidentirano število zavarovanih oseb že presega število, ki ga določi zavod. Trenutno velja, da lahko zdravniki družinske medicine in pediatrije na primarni ravni zdravstvene dejavnosti odklonijo opredeljevanje novih zavarovanih oseb, ko dosežejo obremenitev 1895 glavarinskih količnikov.

Kazen, če te ne sprejme

Ker so nekateri zdravniki kljub temu, da teh količnikov niso dosegli, zavračali Slovence, ki so želeli postati njihovi pacientu, so jih kaznovali s 400 evri. »Z namenom preprečitve takšnih, sicer redkih dejanj, je mogoče izreči pogodbene kazni v višini 400 evrov za vsak tak primer kršitev,« so pojasnili na ministrstvu za zdravje.

V praksi to pomeni, da če zavarovana oseba poda prijavo, da ji zdravnik ni omogočil opredelitve, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) preveri, ali je ta zdravnik že dosegel limit za odklanjanje, trenutno 1895 glavarinskih količnikov. Če te meje še ni dosegel, ZZZS zdravstvenemu zavodu, v katerem je zaposlen ta zdravnik, izreče kazen v višini 400 evrov.

Zakaj jih ta pozicija ne zanima?

Družinskih zdravnikov, ki so še dolžni sprejemati nove zavarovane osebe, je v državi trenutno 193. A ta številka je prenizka. Nujno bi, vsaj v vrstah družinskih zdravnikov, potrebovali intenzivnejše okrepitve. Problem je, ker mlade konkretno ta specializacija ne zanima, saj vedo, da bodo kot družinski zdravniki podcenjeni v smislu plače in preobremenjeni. Da ni pretiranega zanimanja, se zadnja leto izkazuje tudi skozi statistiko Zdravniške zbornice Slovenije. Ta pravi, da se je spomladi letos, ko so razpisali 55 mest za specializacijo družinske medicine, nanj prijavilo le 21 kandidatov.

To bo pomagalo

Morda bo nekoliko pripomogel pred kratkim sprejet zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva, ki med drugim prinaša finančno spodbudo za specializante družinske medicine, saj bodo zdravniki, ki so se na specializacijo prijavili v letih 2021 in 2022, prejeli dodatek v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače specializanta družinske medicine. Zakon črta tudi pogoj, da morajo imeti odgovorni nosilci zdravstvene dejavnosti tri oziroma pet let delovnih izkušenj po pridobitvi zdravniške licence. Ta sprememba je bila nujna, saj bi sicer v več javnih zdravstvenih zavodih brez zdravnika ostalo ogromno ljudi. Iz zakona izstopajo še štipendije na področju zdravstva, za katere tudi upajo, da bodo vplivale na upadajoče zanimanje za specializacijo družinske medicine.

Še več bi jih lahko bilo ...

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so potrdili, da je trenutno res 130.000 Slovencev brez osebnega zdravnika. »No, ta številka je v resnici nekoliko nižja. Če govorimo o Slovencih, jih svojega zdravnika nima okoli 118.000, ostalo do 130.000 pa predstavlja tujce,« so sporočili. Dodali so, da moramo, ko govorimo o tej cifri, povedati tudi, da je že dolga leta od pet do sedem odstotkov Slovencev takih, ki si prostovoljno ne izberejo osebnega zdravnika. Bi se pa, kot razlagajo v nadaljevanju, lahko zgodilo tudi, da bi s 130.000 številka poskočila na kar 300.000. »Do tega bi prišlo, če bi zdravniki sledili sporazumu med ministrstvom za zdravje ter Sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, katerega vsebina je bila, da bi lahko paciente odklanjali pri zelo nizkem pragu glavarinskih količnikov.« Sporazum se potem ni uresničil. 

Na ZZZS so nam še povedali, da sicer dostopa do zdravnika nimajo tudi tisti, ki sploh nimajo urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja. »Teh je 560, vendar številka večinoma predstavlja Slovence, ki so se odselili v tujino in so si zdravnika poiskali tam, kjer so zdaj, in nam te informacije, da so vključeni v zdravstveno zavarovanje v drugi državi, niso posredovali,« so pojasnili.

kartoteke
Nataša Juhnov
Slovenija bi potrebovala dodatnih 1100 družinskih zdravnikov, če bi se želela uvrstiti v povprečje držav EU po družinskih zdravnikih na 1000 prebivalcev.

Brez zavarovanja samo nujno

Pridobili smo tudi podatek, koliko ljudi nima sklenjenega prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Po podatkih iz leta 2019 naj bi bilo brez njega okoli pet odstotkov Slovencev, kar je okoli 80.000 ljudi. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje krije razliko do stroškov, ki bi jih morali plačati za zdravstveno storitev, ki ni krita iz obveznega zavarovanja. 

Če nimate dopolnilnega zavarovanja, ste upravičeni samo do nujnega zdravljenja, kot so nujne in neodložljive zdravstvene storitve za ohranitev življenjsko pomembnih funkcij, zaustavljanje večjih krvavitev in oskrbo ran, preprečitev nenadnih in usodnih poslabšanj kroničnih bolezni oziroma zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzročilo trajne okvare posameznih organov ali življenjskih funkcij, ter antišok terapije, zdravljenje zvinov in zlomov ter poškodb, ki zahtevajo specialistično obravnavo, zdravljenje zastrupitev, storitve za preprečevanje širjenja infekcij, ki bi lahko povzročile septično stanje in podobno.

Problem Ljubljane

Z znatnim pomanjkanjem specialistov družinske medicine in drugih zdravnikov na primarni ravni se srečujejo tudi v prestolnici. Posledično pomanjkanje zdravnikov še dodatno obremenjuje že tako preobremenjene zdravnike, ki zaradi velikega števila opredeljenih pacientov komaj zmorejo obravnavati vse in se jim ob kopici administrativnega dela posvetiti dovolj časa za kakovostno obravnavo, že več let opozarja Zdravstveni dom Ljubljana. »Starejši zdravniki se upokojujejo, mladi niso motivirani, da bi se zaposlili v osnovnem zdravstvu, pestijo nas tudi odpovedi delovnega razmerja zaradi preobremenjenosti. V ZD Ljubljana opozarjamo na problematiko in pozivamo zdravstveno politiko k čimprejšnjemu ukrepanju na sistemski ravni,« so dejali. Leta 2018 so na primer vladi sporočili, da jim primanjkuje 11 specialistov družinske medicine.