Razkritja portala Necenzurirano.si o dopustovanjih Janeza Janše na Mavriciju še vedno dvigujejo mnogo prahu. Fotografija z otočja v Indijskem oceanu, kjer prvaku SDS družbo delata Andrej Marčič in Božo Dimnik, je razburila javnost, še bolj pa izpostavila prazno govoričenje največje parlamentarne stranke, katere najvidnejši člani imajo polna usta globoke države. Da politiko obvladujejo lobiji in vodijo interesi posameznikov, bi moralo biti jasno že celotnemu volilnemu telesu. Ideja, da je SDS stranka, ki obstaja že od osamosvojitve in je vodila tri vlade, kakorkoli izključena iz tovrstnih praks, je kratko malo absurdna.
Fotografija najmočnejšega človeka v državi v družbi posameznikov, ki so (ne)posredno veliki dobičkarji na račun državnega proračuna ali, če hočete, davkoplačevalskega denarja. Če je Marčič svoje bogastvo ustvaril ravno v poslih z državo, to za Boža Dimnika ne drži nujno, zato pa uspešno z državo posluje njegova hčerka, zdravnica Diana Dimnik.
Tehnološke rešitve
Novo pakiranje Podjetje Integralis, katerega polovični lastnik je Marčič, je pravni naslednik podjetja Marand, ki nadaljuje z uspešnimi poslovnimi rezultati.
Andrej Marčič je družbenik štirih družb z omejeno odgovornostjo, registriranih v Sloveniji. Delež ima tako pri družbah Aequalis, d. o. o., in Integralis, d. o. o., večino premoženja pa je ustvaril s podjetjem Marand inženiring, d. o. o., ki se je leta 2019 razdelil v Marand plus + inženiring, d. o. o., in Marand, programska oprema, d. o. o. Podjetje Marand se je ukvarjalo z informacijskimi rešitvami za področja telekomunikacij, financ, zavarovalništva, energetike, komunale, logistike, transporta ter maloprodaje. V svojem več kot 30-letnem obstoju je velik del prihodkov ustvarilo s poslovanjem z javnimi ustanovami. Od leta 2003 do leta 2020 je Marand, d. o. o., po podatkih aplikacije Supervizor ustvaril za dobra 102 milijona evrov poslov z javnimi ustanovami v Sloveniji. S 17,5 milijona evrov na lestvici plačnikov prednjači Onkološki inštitut Ljubljana, sledijo pa ministrstva za zdravje, obrambo, izobraževanje, znanost in šport, javno upravo, delo, družino in socialne zadeve ter Univerzitetni klinični center Ljubljana.
»Tehnološke rešitve« Marčič zadnjih par let nič manj uspešno še naprej trži državi prek podjetja Integralis, d. o. o., ki je v manj kot dveh letih obstoja na račun javnih sredstev zaslužilo osem milijonov evrov. Nadalje Integralis obvladuje šestino podjetja Think iT, d. o. o., ki se približuje znamki milijon evrov prihodkov iz poslovanja z javnimi institucijami. Spomnimo, ti zneski ne vključuje poslov s podjetji na borzi v solastništvu države.
Zdravstveni posli
Afera kirurške mize Podjetje Medicoengineering, ki ga je leta 2006 vodila tedaj že nekdanja Dimnikova partnerica Tanja Frantar (poročena Zabret), je napovedalo, da bo slovenskim bolnicam doniralo kirurške mize, nato pa naj bi klicalo večja slovenska podjetja in od njih izsiljevalo donacije.
Ime Božo Dimnik po drugi strani predstavlja veliko stvari in hkrati zelo malo. Sin direktorja kraljevih lovišč v stari Jugoslaviji si je bogastvo ustvaril v Švici, v zadnjih tridesetih letih pa si je izboril status sive eminence, nikjer bolj kot v zdravstvu, kjer njegova hčerka Diana nadaljuje z uspešnim biznisom dobavljanja zdravstvenih materialov. Kot ustanoviteljica in edina lastnica Finforti, d. o. o., Diana Dimnik obvladuje tudi Medias International, d. o. o., podjetje, ki je z dobavo zdravstvenemu sistemu od leta 2003 do danes zaslužilo 204 milijone evrov, vsak mesec pa od številnih zdravstvenih ustanov skupno prejme krepko več kot milijon evrov.
Delo za pristojne organe
Dejstvo, da je od Marčičevega Maranda državni Telekom Slovenije v času prve Janševe vlade v enem zamahu za 11 milijonov evrov kupil sistem za obračunavanje storitev strankam, čeprav bi ga lahko od hčerinske družbe Mobitel dobil zastonj, bi moralo služiti kot opozorilo pred pretesnim prepletanjem poslovnega in političnega. Enega od Marandovih poslov s Telekomom so nekdaj preiskovali tudi kriminalisti, opozicijske stranke pa so po razkritju Necenzurirano.si pozvale, naj nove informacije preučijo pristojni organi. Predvsem je to priložnost za javnost, da bolj celovito spozna in poskuša razumeti dinamiko odnosov med politiko in biznismeni. Edini poraženci v tovrstnih zgodbah prepleta kapitala z državo so namreč prav oni, državljani.
