V času izvedbe zakonodajnega referenduma o noveli zakona o vodah so se v javnosti, na družabnih omrežjih in medijih pojavili očitki o nepravilnostih, nezakonitostih in napakah v samem postopku. Prav tako je bilo mogoče zaslediti, da Državna volilna komisija (DVK) omejuje pravico do glasovanja na referendumu.

Nepoznavanje in nerazumevanje

Kot je na današnji novinarski konferenci poudaril predsednik DVK Peter Golob, ta v skladu s svojimi pristojnostmi skrbi za zakonitost izvedbe volitev in referendumov. Dodal je, da se zavedajo svojih pristojnosti in obveznosti. In čeprav se mu zdi, da je nadzor javnosti nad delovanjem državnih organov potreben, pa obtožb, ki izvirajo iz nepoznavanja in nerazumevanja njihovega dela ter referendumskih in volilnih pravil, ne morejo sprejeti.

DVK ne obvešča

Kot je v nadaljevanju poudaril direktor Službe DVK Dušan Vučko, lahko v Sloveniji po pošti glasujejo le volivci v zaporih, priporih, bolnišnicah in domovih starejših občanov. Da so ti pravočasno obveščeni, je na okrajnih volilnih komisijah, ne na DVK – kot je dejal Vučko, DVK noben zakon ne nalaga, da obvešča volivce, drži pa, da poskrbeti za ustrezne akte, v katerih so jasno določene naloge drugi organov in roki, ki se nanašajo na uresničevanje pravice do glasovanja na referendumu. Volivci imajo možnost vpogleda v te akte na spletni strani DVK.

DVK ne razpolaga z evidencami prej naštetih institucij. Zato obvesti pristojna ministrstva, kdaj začnejo teči roki in o oblikah glasovanja. DVK je »že 1. 6. opravila svojo dolžnost«. Na vsa resorna ministrstva so poslali dopis in priložili ustrezne obrazce in »razumeli, da bodo ministrstva opravila tisto, kar je bilo dogovorjeno v skladu s prakso«, je pojasnil Vučko. 29. junija, tik pred iztekom roka, je Vučko v evidenci volilne pravice, kjer imajo vpogled v statistične podatke, opazil, da število vlog po pošti odstopa od povprečja, ko gre za referendum. Naslednji dan je na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti povprašal, »kdaj in na kakšen način so obvestili domove za starejše občane«. »Dejstvo je, da je ministrstvo 30. 6., to pa je dan, ko se je iztekel rok, to tudi opravilo, se pravi, so obvestili vse domove starejših občanov,« je še dejal.

Sledili so klici iz domov starejših občanov. Pojasnili so jim, da se rok izteče šele ob 24. uri, in jim predstavili druge oblike glasovanja. Torej, da glasujejo na volišču OMNIA, ali pa da se poslužijo glasovanja na domu – v tem primeru so lahko glasovali vsi, ki imajo v domu starejših občanov prijavljeno stalno bivališče. Za tiste, ki imajo tam le začasno, so predlagali, da glasujejo na volišču OMNIA in da za njih organizirajo prevoz.

Uslužbenci ministrstva so nato prestavili v višjo prestavo, prizadevanja pa so obrodila sadove.

Precej več kot običajno

DVK tako ni kršila svojih obveznosti, je še poudaril in dodal, da so na tokratnem referendumu po pošti glasovali 704 volivci, kar je več kot na drugem referendumu o 2. tiru leta 2018 (416) in trikrat več kot na prvem referendumu o 2. tiru leta 2017 (209). Na domu je glasovalo 627 volivcev, na zadnjem referendumu je bil tak le eden. Po njegovi oceni gre več kot 80 odstotkov te številke na račun tega, da so na ta način glasovali stanovalci domov starejših občanov, ki imajo tam prijavljena stalna bivališča.

Nepremišljena poteza ministrstva

Še en očitek DVK se je nanašal na izpad spletnega portala e-uprave na zadnji dan roka za prijavo na voliščih omnia in na domu. Vučko je opozoril, da se je izpad zgodil zaradi posodobitve e-uprave, kar je bila po njihovih besedah nepremišljena poteza ministrstva za javno upravo. Morali bi se namreč zavedati, da je šlo za čas, ko so vloge enormno letele v sistem. Kljub temu so skupaj z ministrstvom uspeli vse vloge prenesti v sistem, OVK pa so jih pravočasno obdelale in tem volivcem omogočile glasovanje, je po poročanju STA dodal Vučko.