Med epidemijo je mladina bistveno več časa kot pred njo preživela za računalnikom. S pomočjo tega tehnološkega pripomočka so več mesecev hodili v šolo in z njim ohranjali družbene stike. Na njem so, večinoma na družbenih omrežjih, iskali tudi vsebine za sprostitev in zabavo.

V sklopu slednjega so se na njih srečevali z objavami vrstnikov, vplivnežev in popolnih neznancev, ki prikazujejo idealizirane podobe svojega življenja in teles. »Spremljanje takšnih objav ima lahko negativen vpliv na odraščajoče najstnike in njihovo samopodobo,« opozarjajo na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Da se je v času epidemije covida-19 poslabšala samopodoba mladih, ugotavljajo tudi na TOM telefonu, ki deluje v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije, saj se je v letih 2020 in 2021 opazno povečalo število klicev, ko so mladi svetovalce naslavljali s težavami, ki jih doživljajo zaradi nizke samopodobe.

Ta popolnost ne obstaja

»Pomemben vpliv na samopodobo mladih imajo tako imenovani vplivneži (influencerji), ki so aktivni na instagramu, tiktoku in sorodnih družbenih omrežjih. Sledijo jim številni najstniki, ki v njih vidijo vzornike in jih poskušajo posnemati. Pri tem pa ne vedo ali pa zanemarijo dejstvo, da so odlične fotografije ali videoposnetki sad trdega dela. Ko opazujemo posnetke lepih, srečnih in popolnih ljudi na družbenih omrežjih, pozabljamo, da gre za posnetke, ki kažejo idealno podobo, za njihovo izdelavo pa gre veliko časa in energije, pogosto pa avtorji uporabijo filtre ali celo programe za izboljšanje fotografij,« opozarja Safe.si. 

Dodajo, da privlačne vplivnice in vplivneži vložijo veliko truda v svojo telesno podobo pod nadzorom prehranskih strokovnjakov, se držijo strogih diet in redno, po več ur na dan, telovadijo v fitnes centrih po navodilih osebnih trenerjev. »Nekateri se odločijo tudi za kirurške lepotne posege. Pogosto za njimi in njihovimi posnetki stojijo profesionalne ekipe s fotografi, maskerji, scenaristi, režiserji, producenti in grafičnimi oblikovalci,« naštevajo, da bi vzeli v obzir in dojeli resničnost. 

Mozolji, pege, kilogrami

Kar Safe.si izpostavlja kot ključno, je, da mladi, ki še nimajo dokončno izoblikovane osebnosti in iščejo svoje mesto v družbi, v takšnem digitalnem okolju, kjer algoritmi družbenih omrežij namenoma prikazujejo objave, ki so nam bolj všeč, »zlahka postanejo žrtev prej naštetih vplivov in posledično zmotnih predstav o sebi, svoji vrednosti, svetu in življenju. Njihova telesa se pogosto razlikujejo od prikazanih idealov: telo je drugače oblikovano, nimajo takšnih oblin, tako razvitih mišic, imajo mozolje, pegice, so pretežki in tako dalje. Gledanje 'idealnih' posnetkov jim tako znižuje samozavest, pokvari zdravo samopodobo in začnejo se sramovati lastnega telesa. To pa lahko vodi v resne psihične težave, prehranske motnje, obsedenost z zunanjim videzom, različne vedenjske odvisnosti in podobno,« svarijo.  

Nezanemarljivo vlogo imajo tudi oglasi, s katerimi so zasuti iz vseh strani, tudi v virtualnem svetu. »V njih se pogosto prikazuje idealni svet z lepimi in srečnimi ljudmi. Seveda za reklamami stojijo dodelani marketinški prijemi, katerih namen je čim večja prodaja potrošnih dobrin in storitev. Izobraževanje otrok o tem, kaj je oglas in s kakšnim namenom je ustvarjen, je ključen del osveščanja o medijski in spletni pismenosti,« je njihovo še eno pomembno sporočilo.

Občutek, da niso dobri

Tudi dr. Nada Trtnik, zakonska in družinska terapevtka, ki pomaga posameznikom, parom in družinam že petnajst let, v svoji terapevtski praksi zaznava, da se je v času epidemije covida-19 poslabšalo stanje mladih v povezavi s samopodobo v tem, kako vidijo sebe, svoje sposobnosti, kako zaupajo vase, kako rešujejo izzive, s katerimi se srečujejo. »Imajo več negativnih vsiljivih misli, so bolj tesnobni, negotovi … V mlade se vedno bolj naseljuje občutek, da niso dovolj dobri.«

Sogovornica nekoliko podrobneje razloži, kaj sploh je samopodoba. »Gre za podobo, ki jo ima nekdo o sebi, in za to, kako se vidi in doživlja. Sestavljena je iz različnih podob, na primer telesne podobe (kako vidimo svoj telesni videz, telesne sposobnosti, spretnosti), socialne podobe (kako je nekdo družaben, sprejet v odnosih), intelektualne podobe (se ima za pametnega, se hitro uči), finančne podobe (koliko denarja ima, kje živi, kam gre na dopust, kakšna oblačila si lahko kupi …). In če se dotaknemo posameznih podob in vpliva družbenih omrežij nanje, lahko rečemo, da lahko pretirano brskanje po družbenih omrežjih negativno vpliva na vse aspekte posameznikove samopodobe.«

trtnik
Osebni arhiv
Terapevtka Nada Trtnik zaznava, da je med korono več mladih zelo obremenjenih s svojim videzom.

To so vrhunci

Terapevtka osvetli, da družbena omrežja vplivajo na predstavo mladih, kako naj živijo, kako naj se oblačijo, kako naj so videti, kaj naj počnejo, kako naj se počutijo … »Idealizirani prizori predstavljajo vrhunske trenutke, popoln videz. Vse je videti spontano, lahkotno, preprosto. Ko mladi na družbenih omrežjih pregledujejo posnetke, slike, zapise, se želijo približati temu, kar vidijo. Nekateri imajo moč, sposobnost, spretnost, znanje in podporo, da temu lahko sledijo, drugi tega nimajo in zapadejo v stisko, občutek neustreznosti, neprimernosti. Vidijo se kot grde, nezanimive, slabe.«

Mladim in njihovim staršem zato sporoča, naj se zavedajo, da ljudje na spletu objavljajo predvsem videe in slike, na katerih so se neštetokrat vnaprej posneli, obrezali, zmontirali in obdelali. »Da nekateri ciljno delajo objave na način, da so všečne, da z njihovo pomočjo reklamirajo in s tem služijo. Da vplivneži pogosto prikazujejo neresnično življenje. Oni poudarjajo popolnost in brišejo povprečnost,« je njena močna izjava.

To jih ohromi

Posledice pogostega stika z idealnimi prizori z družbenih omrežij mladim (in tudi odraslim), kot razlaga v nadaljevanju našega pogovora, zniža občutek samozavesti, saj sami sebe ne doživljajo kot tako zanimive, privlačne, karizmatične. »Želijo si biti takšni, kot so liki, ki jih spremljajo. A vidijo, da je prevelik razkorak med njihovo sposobnostjo govora, motiviranja, videza, v spretnostih, zato se malo po malo začnejo skrivati, izogibati druženju, vse manj se izpostavljajo. Postanejo pretirano pozorni na svoje pomanjkljivost in se začnejo sramovati lastnega telesa. Nekatere normalne napore, zatike ob napredovanju v različnih veščinah jemljejo kot svoje defekte, namesto da bi jih premagovali in se krepili, razvijajo izmikanje, vse manj volje imajo, da bi se razvijali na področjih, na katerih imajo interes, saj mislijo, da niso sposobni, dovolj pametni. V njih se potencira občutek strahu pred izključenostjo, neustreznostjo in jih paralizira. Tako so bolj ranljivi, da postanejo depresivni, tesnobni. Iščejo načine, da si pomagajo, ti pa so pogosto nefunkcionalni (posegajo po psihoaktivnih substancah, da omilijo njihovo razpoloženje). 

Terapevtka Nada Trtnik mladim, ki imajo težave s samopodobo, lahko pomaga z uporabo različnih tehnik. »Učim jih načinov, kako bolj zaupati vase, poiskati pri sebi močne točke, lastno lepoto, kako se sprejemati. Učim jih, kar je zelo pomembno prepoznavati negativna prepričanja, ki jih imajo o sebi, pomagam jim poiskati njihov izvor in ta prepričanja postaviti pod vprašaj. Iščemo njihove veščine, dosežke, na katere so ponosni in kažejo na njihove spretnosti. Razvijamo sposobnost zdržati čustveno frustracijo in omiliti napadalne samokritične misli, ko razvijajo nove veščine. Tako so postopoma sposobni bolj zaupati sebi,« pojasni. 

(Ne)kvalitetne vsebine

Pomaga jim tudi, da prenehajo katastrofirati, in jih spodbuja k postopnemu izpostavljanju situacijam, ki so se jim v preteklosti izogibali. »Poudarek pa dajemo na odnose, v katerih se počutijo varne, da jih še bolj razvijajo, utrjujejo. Učimo se veščin druženja, osnov za kreiranje prijateljskih vezi, zmanjševanja tesnobnosti in jačanja občutkov zaupanja, miru, postavljanja zdravih mej sebi in drugim. Vsekakor pa morajo razviti tudi veščino odgovorne rabe spleta, omejiti čas brskanj, opremiti jih je treba z informacijami, kako prepoznati zanje kvalitetne spletne vsebine ter omejiti vsebine, ki jim zbujajo negativne občutke, jih paralizirajo,« so ključne zgoščene misli naše sogovornice.