“Brez drame.” To je bil odziv premiera Janeza Janše na Twitterju potem, ko je vladni predlog sprememb zakona o vodi padel na referendumu. Če je Janša še nekaj dni pred nedeljo pripravljal teren za trumpistično oporekanje izidom, ko je prek twitterja pozival volilne komisije naj zagotovijo “varnost in nedotakljivost predčasnih glasovnic”, pa je moral po kaj kmalu po zaprtju volišč priznati poraz. Po informacijah, ki smo jih prejeli v redakciji Svet24 pa lahko sporočilo “Brez drame.” beremo tudi nekoliko drugače, saj smo iz dobro obveščenih virov izvedeli, da dramo delajo prav Janševi koalicijski kolegi iz Nove Slovenije, ki bojda zahtevajo odstop ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka.

Kdo bo odgovarjal

Če se je Vizjak pred kamerami uspešno izogibal vprašanjem novinarjev o morebitnem odstopu, pa se bo tej temi težje ognil na vladnih srečanjih. Nova Slovenija z Matejem Toninom se je v zadnjem letu te vlade načeloma uklonila politikam SDS, s čimer si je znova nadela priponko satelitske stranke, od katere že leta vztrajno beži. Če pa bo NSi tokrat vztrajala pri temu, da Vizjak odide, bi to lahko zatreslo krhke temelje te manjšinske vlade. Andrej Vizjak je že prek 20 let aktiven in vidni član Slovenske demokratske stranke, poleg aktualnega stolčka na ministrstvu za okolje in prostor pa je 56-letni Brežičan v preteklih Janševih vladah bil tako minister za delo, družino in socialne zadeve, kot minister za gospodarstvo. Ravno zaradi te funkcije, ki jo je opravljal med letoma 2004 in 2008, kot tudi njegovih vmesnih zaposlitev - pred delom v vladi je bil zaposlen pri družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi - je bilo za pričakovati, da bo mandat na okoljskem ministrstvu minil v znamenju konfliktov z okoljskimi aktivisti.

Zganjanje cirkusa

Ta spor je vrhunec dosegel na nedeljski večer, ko je postalo jasno na čigavi strani je javno mnenje. Medtem, ko so nevladne organizacije slavile na ljubljanskem Mestnem trgu, je Vizjak za medije ponavljal različne verzije izjav o tem kako je bil referendum ugrabljen in zlorabljen, ljudje pa so zaradi tega volili čustveno, zaradi česar je zakon, za katerega minister še naprej trdi, da je dober, padel. V izjavi za Odmeve na RTV Slovenija je Vizjak poleg nevladnikov za poraz okrivil tudi medije, ko jih je obtožil, da “zganjajo cirkus”, nato pa še s posmehljivim “ou, ou, ou” prekinjal voditelja Igorja E. Berganta.

Nova Slovenija, ki nedvomno že pogleduje proti naslednjim volitvam, se brez dvoma zaveda, da je poraz vlade na referendumu tudi njihov poraz, čeprav se sami niso preveč aktivno vključevali v kampanjo, tudi ob razglasitvi rezultatov pa so postregli zgolj s kratkim odzivom in sporočilom obžalovanja na izidom. Toliko glasnejši pa so bili zato glasovi iz opozicije, ki je zavohala kri. Kljub Janševim zagotovilom, da ta vlada ne bo odstopila zaradi referendumskega neuspeha, opozicija bojda že kuje načrte za oblikovanje levosredinske vlade.

tanja fajon bobo1
Bobo
Tanja Fajon

Mandatarka v čakanju

Po naših informacijah opozicija upa, da bi izkazana nezadostna podpora ministru Vizjaku bila vezana na nezaupnico vladi, ob morebitni uspešno izglasovani nezaupnici pa bi nato stranke t. i. Koalicije ustavnega loka (SD, LMŠ, SAB in Levica) za mandatarko predlagale predsednico Socialnih demokratov Tanjo Fajon. Slednja bi tako oblikovala novo prehodno vlado do naslednjih volitev, ki se imajo za zgoditi pred poletjem 2022. Da bodo “zelo resno” razmislili o možnosti konstruktivne nezaupnice je Fajon dejala že v ponedeljek, njen predhodnik na čelu stranke in sedanji poslanec Poslanec Dejan Židan pa je prav tako v oddaji Odmevi dejal, da je čas za racionalne poteze. Po njegovi oceni bi bila ena od bolj racionalnih potez, da se oblikuje »vlada rešitve, ki bo do naslednjih volitev pripeljala na način, da se demokracija ne bi še naprej razgrajevala in da Sloveniji ne bi delali sramote v EU in širše«. Tretjo Janševo vlado nedvomno čakajo težki dnevi. Referendumski poraz, skupaj s klofuto Državnega sveta, ki je zavrnil predlagani Zakon o nalezljivih boleznih, obetata politično vroče poletje, predsedovanje Svetu EU pa ne bi smelo vladi oz. premierju dati nikakršnega lažnega občutka varnosti.