nezdravljenje krvnega tlaka lahko terja visok davek

Prim. dr. Rafael Kapš: Covid je najbolj prizadel debele hipertonike

Helena Peternel Pečauer / Dolenjski list
12. 7. 2021, 18.03
Deli članek:

V Sloveniji je imelo po podatkih izpred pandemije novega koronavirusa težave s povišanim tlakom kar 40 odstotkov odrasle populacije. S starostjo je ogroženost še narasla in dosegla več kot 70 odstotkov starejših od 65 let. Koliko ljudi ima previsoke vrednosti krvnega tlaka v zadnjem letu, med največjo zdravstveno krizo človeštva v moderni dobi, si ne upa ugibati nihče.

“Če v sistemu dvignemo pritisk, se sprva ne bo nič zgodilo, a namesto da bi cevi, ventili in spoji brezhibno delovali 20 let, začnejo puščati že po desetih letih.”

Strokovnjake, ki delajo na področju arterijske hipertenzije, zdravljenja zvišanega krvnega tlaka, zelo skrbi, kaj bo pokazala prihodnost. Bojijo se, da bodo bolezni srca in ožilja, ki so pogosta posledica nezdravljenega krvnega tlaka, terjale visok davek. O tej problematiki smo se pogovarjali s priznanim dolenjskim zdravnikom, primarijem dr. Rafaelom Kapšem, specialistom interne in intenzivne medicine v Splošni bolnišnici Novo mesto.

Hipertenzija je zelo pogost dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni. V čem se običajno skrivajo vzroki zvišanega krvnega tlaka, kakšni so simptomi in kakšne najpogostejše posledice zvišanih vrednosti?

Vzroki visokega krvnega tlaka so navadno kombinirani. Pretežno je dedno pogojen, nanj pa seveda vplivajo še dodatni dejavniki, ki hipertenzijo izrazijo prej, kot bi pričakovali. Mednje spada predvsem debelost, povzročena z neustrezno prehrano. Med vzroki ne smemo pozabiti omeniti določenih bolezni, ki so razmeroma redke, a pri določenih pacientih pri odkritju nove arterijske hipertenzije vendarle opravimo dodatne preiskave, da lahko izločimo tako imenovano sekundarno hipertenzijo. Ta se pojavlja ob določenih obolenjih ledvic ali endokrinih organov. Gre za redke primere, a so pomembni, ker so ozdravljivi, medtem ko dedno pogojena oblika hipertenzije ni ozdravljiva in nas spremlja do smrti. Bolnikom nastanek krvnega tlaka pogosto plastično razložim s primerom cevnega sistema pri centralni kurjavi. Če v sistem spustimo nekoliko več vode, kot je predpisano, dvignemo pritisk, pa se v sistemu sprva ne bo nič zgodilo, a namesto da bi cevi, ventili in spoji brezhibno delovali 20 let, začnejo puščati že po desetih letih. Podobno je v telesu s krvnim tlakom, a ljudi je težko prepričati, da potrebujejo zdravljenje, če ničesar ne občutijo.

Saj ... Ocene stroke pravijo, da se kar polovica ljudi sploh ne zaveda zvišanih vrednosti krvnega tlaka. Zakaj je tako pomembno, da poznamo vrednosti svojega krvnega tlaka, v katerih primerih se je o njih dobro pogovoriti z zdravnikom in kdaj začeti zdraviti?

Res je, ljudje se hipertenzije pogosto ne zavedajo, ker poteka brez simptomov, a je dobro poudariti, da bolezen v začetni fazi pogosto spremlja glavobol, največkrat v zatilnem delu, včasih pa tudi v čelnem, prisotno je tudi nespecifično slabše počutje. Težave namreč povzroča nihanje krvnega tlaka. To običajno traja kar nekaj mesecev in v takih primerih se večina ljudi vendarle obrne na zdravnika. Takrat je pomembno, da posameznik začne jemati zdravila. Potem se krvni tlak sicer pogosto stabilizira in ni več težav. Ko doseže vrednosti 150/90 ali 160/95 mm Hg, kar nekaj let ne povzroča nobenih težav in ljudje niti ne vedo, da ga imajo. Večina ljudi v starosti od 60 do 70 let ima previsok krvni tlak, a se večinoma ne zavedajo, da so ga imeli že mnogo prej. Zato poudarjam, da bi ljudje morali začeti jemati zdravila, že ko se jim pojavljajo pogosti glavoboli, saj bi bilo škoda zamuditi to obdobje. Lahko pa se zgodi, da ljudje prenehajo jemati zdravila po začetnem zdravljenju, ko se jim tlak zniža in imajo zaradi prenizkih vrednosti lahko težave. Vzrok je lahko v previsokem začetnem odmerku zdravil, kar je mogoče popraviti tako, da se odmerek prilagodi. V praksi ugotavljam, da je ta skupina ljudi večja od tiste, ki sploh ne ve, da ima previsoke vrednosti krvnega tlaka. Naš glavni namen je z argumenti prepričati ljudi, da je zdravila treba jemati in poslušati zdravnika.

Vemo, da je vpliv epidemije covida-19 mnogim omejil dostop do osebnega zdravnika, nekateri se za obisk ne odločijo zaradi bojazni pred okužbo. Skrb za zdravje je zato še bolj v rokah posameznika. Kaj lahko v tem neljubem času storimo za svoj krvni tlak?

Omeniti moram dve skupini ljudi, tiste, ki še nimajo diagnoze, in druge, ki imajo izmerjen krvni tlak nad 140/85 mm Hg. Prvim bi priporočil redne občasne meritve krvnega tlaka, in če se pojavijo spremembe, morajo ukrepati. Drugim pa svetujem, naj se vendarle obrnejo na svojega zdravnika, če ugotovijo, da je krvni tlak večkrat zapored presegel omenjeno vrednost, in začnejo zdravljenje. Posvet z zdravnikom je v obeh primerih nujen. Naj omenim še dejstvo, da je najpogostejši vzrok nihanja krvnega tlaka pomanjkljiv vnos tekočine v telo. Na primer, pacient, ki redno jemlje zdravila, se nekega jutra zbudi z zelo nizkimi vrednostmi krvnega tlaka, za to pa seveda krivi zdravila. V resnici zdravila niso nič kriva. Najpogosteje se izkaže, da je bil pacient dan prej čezmerno fizično aktiven, da se je močno oznojil in seveda popil premalo tekočine. To se mu pozna naslednji dan. Drugi pogosti vzrok nihanja vrednosti krvnega tlaka pa so viroze. Lahko zelo majhne, že nežni prehladi ... Nihanje tlaka je tudi v takšnih primerih normalen pojav. Spet je treba popiti nekoliko več tekočine, kar prinese uravnavo krvnega tlaka. Okužba in čisto preprosta dehidracija sta najpogostejša vzroka nihanja krvnega tlaka navzdol, kar pa pri človeku avtomatično pomeni slabše počutje. Če ljudje v teh primerih zaradi napačne presoje izpustijo odmerek zdravil, navadno povzročijo še hujša nihanja krvnega tlaka, saj se jim sistem podre. Poudarjam, da tudi zmanjšanje teže dobro vpliva na urejenost krvnega tlaka, pri ženskah pa ne smemo pozabiti na prehod v menopavzo, saj se hormonsko stanje pri njih popolnoma spremeni.

Gotovo so zaradi vsega povedanega tudi redne meritve krvnega tlaka v domačem okolju zelo pomembne. Kako si ga sploh pravilno izmerimo?

Merjenje krvnega tlaka doma je mnogo boljše kot merjenje v ambulanti, kjer je pacient vedno v določenem stresu. Kakovostni merilci so danes široko dostopni, izbrati pa moramo takšnega z nadlahtno manšeto. Merjenje na zapestju je precej slabša in nezanesljiva različica. Pred merjenjem se moramo umiriti, roka mora biti položena na mizo, potem pa lahko pritisnemo gumb, ki nam avtomatsko odčita tlak. Potem je dobro počakati nekaj minut in meritev opraviti še enkrat. Vrednost, ki jo dobimo z drugo meritvijo, je običajno realna. Bolnikom svetujem, da si pripravijo nekakšen dnevnik meritev ter vanj vpisujejo datum, uro in vrednosti meritev. Ljudje smo namreč različni, nekateri imajo višje vrednosti zgodaj zjutraj, dopoldne ali pozno ponoči, drugi pa pozno popoldne ali proti večeru. Zato je ura merjenja zelo pomembna. Meritve je dobro nekaj tednov opravljati ob različnih urah, si zapisovati številke, zdravnik pa bo iz zapisov lahko urejenost krvnega tlaka ocenil veliko bolj realno kot iz ene same meritve v svoji ordinaciji.

Včasih je veljalo, da je hipertenzija domena zgolj ostarelih ljudi, zdaj pa strokovnjaki ugotavljate, da so lahko zaradi nje prizadeti tudi že precej mladi. Je morda kriv sodoben način življenja?

Seveda, vendar predvsem na račun debelosti, ki je ključni dejavnik za hipertenzijo. Pred 40 ali 50 leti je bilo debelih ljudi zelo malo, danes pa čezmerna telesna teža ali debelost zaznamujeta že večino populacije. Že v osnovni šoli je ogromno čezmerno hranjenih in debelih otrok. To je vsekakor posledica načina življenja in prehranjevanja, preveč je vnosa hrane in premalo gibanja. Nekaj krivde seveda lahko pripišemo tudi stresnemu življenju, a v življenju je lahko za posameznika stresno pravzaprav vse. Pravijo, da je življenje samo najbolj stresno in smrtno nevarno. Skupek pogostih vsakdanjih stresov pa je lahko pomemben dejavnik tveganja za hipertenzijo. Dobra novica je, da ga je mogoče dobro kompenzirati s povečano fizično aktivnostjo. Že res, da so sprehodi koristni, a so dovolj intenzivni le za ljudi, starejše od 80 let. Mlajši bi vsaj občasno morali »zagristi« v kakšen hrib in poskrbeti za vsaj od 15 do 20 minut močno pospešenega srčnega utripa.

Zaradi zvišanega krvnega tlaka obstaja sedemkrat večja verjetnost, da bomo doživeli možgansko kap, v Sloveniji je trenutno okoli 70.000 bolnikov, ki so jo izkusili. Vsako leto doleti 4400 oseb, polovica od njih umre, akutni koronarni sindrom pa prizadene 5000 oseb na leto. Številke so zgovorne, zato bi se najbrž vsakdo moral zavedati pomena zdravljenja krvnega tlaka. Zakaj je tako zelo pomembno redno in dolgotrajno jemanje zdravil?

Zdravljenje previsokega krvnega tlaka je potrebno in pomembno zato, da z zdravili preprečujemo oziroma odložimo zaplete. Previsoke vrednosti, več kot 140 mm Hg sistoličnega tlaka in več kot 90 mm Hg diastoličnega tlaka, pomenijo, da imamo v sistemu višji tlak in da bo začel na šibkih točkah pokati. Te šibke točke pa so žile v možganih, koronarne žile, žile, ki prehranjujejo ledvice, in tiste v spodnjih okončinah. Ob visokem krvnem tlaku pride do malih razpokic na notranji strani žile, tam se začne nalagati holesterol, skupaj s trombociti, kar privede do zožitev žilja. Ko se takšen proces ponavlja leta in leta, pride do zamašitve. Sam krvni tlak bi lahko pustili pri miru, če ne bi bilo zaradi povišanih vrednosti tako hudih zapletov. Zdraviti ga moramo zato, da preprečimo možgansko kap, srčni infarkt, odpoved ledvic in težave z arterijami v spodnjih okončinah.

Večina bolnikov, kar 75 odstotkov, za uspešen nadzor krvnega tlaka potrebuje vsaj dva antihipertenziva. Zakaj to kronično bolezen zdravite z več zdravili hkrati oziroma bolnikom predpisujete kombinirane tablete z več učinkovinami?

Zdravila za uravnavanje krvnega tlaka imajo več različnih mehanizmov delovanja. Kombinacije uporabljamo zato, da pridemo do želenih vrednosti krvnega tlaka brez neželenih učinkov. Določeno zdravilo deluje deloma, potem pa ne več, čeprav bi bolniku zvišali odmerek. Kombinirana zdravila so narejena tako, da so neželeni učinki zelo, zelo redki. Pomembna pa je tudi tehnična izvedba jemanja zdravil, več učinkovin v eni tabletki to bolnikom bistveno olajša.

Z dobro nadzorovanim krvnim tlakom in rednim jemanjem zdravil lahko torej ustavimo napredovanje okvar srca in žilja. Ali smo ob posledicah pandemije covida-19, na primer ob večjem stresu, psihičnih stiskah, slabši prehrani, spremembi delovnih navad in omejenem gibanju, morda še bolj ogroženi za pojav in razvoj hipertenzije? Kaj ugotavljate v praksi?

Težko bi rekel kaj kompetentnega o večji ogroženosti, morda bi znal na to odgovoriti kakšen epidemiolog. Vsekakor pa lahko omenim ugotovitev, da sta arterijska hipertenzija in debelost ključna slaba prognostična dejavnika za potek bolezni pri okužbi s SARS-CoV-2. To je zdaj že jasno. Večina pacientov s slabim potekom spada v skupino debelih hipertonikov. Tako kažejo evropski podatki, ugotovitve pa so se potrdile tudi pri naših pacientih na Dolenjskem. Pri hipertonikih, ki so prebolel covid-19, smo naslednje tri mesece do pol leta po bolezni opažali izrazito nihanje vrednosti krvnega tlaka. Četudi ni šlo za hudo obliko bolezni, četudi je potekala brez očitnih simptomov, imajo potem praviloma težave z urejenostjo krvnega tlaka. To je čisto svež potrjen podatek. Tudi v našo ambulanto prihaja množica ljudi, ki so covid preboleli pred dvema, tremi meseci, zdaj pa imajo vrsto težav s krvnim tlakom. Čas bo pokazal, koliko je takšnih primerov. Zato še enkrat poudarjam, da je med pandemijo zelo pomembno domače merjenje krvnega tlaka, jemanje zdravil in ustrezna komunikacija z osebnim zdravnikom.