Raziskovanje tega je postalo še posebej zanimivo takrat, ko so nekatere države omejile cepljenje s cepivom AstraZenece na starejše od 50 ali 60 let in je ostalo kar nekaj oseb, mlajših od te starostne meje, ki so za prvi odmerek prejele cepivo AstraZenece in se je postavilo vprašanje, kako jih cepiti naprej, je pojasnila Beovićeva.

Omenjene raziskave po njenih besedah predstavljajo šele nek začetek vedenja o kombinaciji cepiv, kažejo pa v smer, da bo verjetno na ta način res možno povečati zaščito, povečati imunski odgovor.

"Se pa seveda pojavlja vprašanje varnosti takega načina cepljenja, če vemo, da je prvi odmerek cepiva AstraZeneca tisti, pri katerem lahko, sicer izjemno redko, pride do teh hudih neželenih učinkov. Pri drugem odmerku so ti resni neželeni učinki bistveno - deset in večkrat - manj pogosti," je med drugim dodala.

Tako da odločitev glede mešanja cepiv po njenih besedah nikakor ni enoznačna. "Nekatere države so se odločile, da dovolijo mešanje, ampak zaradi tega, ker so omejile uporabo cepiva AstraZenece s starostno mejo in je mešanje možno zaradi tega, da mlajši od starostne meje ne prejmejo več cepiva podjetja AstraZeneca," je dejala.

Ema svojega stališča ni spremenila

V Evropi Ema svojega stališča glede tega ni spremenila. Če pa bi nekdo izrecno želel, da bi dobil drugi odmerek drugega proizvajalca, pa gre za neuradno rabo, ki vso odgovornost za neželene učinke prenaša na zdravnika, ki cepi, in tudi na osebo, ki je cepljena in se s takim pristopom strinja, je pojasnila.

"Uradno takega mešanja ne moremo priporočiti, vprašanje pa je, kaj bodo pokazale raziskave v prihodnje, kakšen bo skrbni znanstveni pregled omenjenih raziskav. In kakšen bo razmislek in še novi podatki o tem, kakšen naj bi bil tretji odmerek cepiva, ki ga pričakujemo v jeseni ali pa po letu dni po prvem cepljenju," je dodala.

Beovićeva se je danes dotaknila tudi zadnjih stališč glede cepljenja otrok, potem ko je posebno pozornost vzbudila izjava Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), objavljena 21. junija, v kateri je pisalo, da se cepljenje otrokom in mladostnikom v obdobju, v katerem je cepivo podjetij Pfizer in BioNTech registrirano, ne priporoča, ker še ni dovolj ovrednotena varnost cepljenja v tej populaciji.

"Ta stavek je bil precejšnje presenečenje, saj je slab teden pred tem ekspertna skupina za cepiva pri WHO navedla, da so ta cepiva dostopna, da se lahko uporabljajo pri otrocih oz. adolescentih od 12. leta naprej, da pa seveda otroci, zato ker niso posebej ogroženi, ne predstavljajo prioritete, in da priporočajo, da v vseh državah najprej cepijo bolj rizične skupine in šele nato otroci," je dejala.

Izjava, objavljena 21. junija, je bila po njenih besedah umaknjena s spletnih strani WHO in ostaja samo ta, ki govori o tem, da otroci niso prioritetna skupina za cepljenje.

Stališča držav po svetu do cepljenja otrok in mladostnikov s cepivom Pfizer so sicer različna. V ZDA cepivo izrecno priporočajo, v Evropi je večinoma cepivo registrirano, priporoča pa se posebej tistim skupinam otrok, pri katerih se zaradi njihovih kroničnih bolezni pričakuje hujši potek bolezni covid-19, podobno je priporočilo pri nas, je še dejala Beovićeva.