Danes so znani dokončni rezultati nacionalnega preverjanja znanja šestošolcev, devetošolci so obvestila o svojih rezultatih prevzeli že 15. junija. Zbirni rezultati bi lahko bili prvi pokazatelj učinkov zaprtja šol in učenja na daljavo. Kljub temu, da je bilo takoj po odprtju šol od učiteljev slišati opozorila, da je stanje katastrofalno, tega naj ne bi potrjevali rezultati NPZ. Za podrobnejše ocene bo potrebno seveda več časa in tudi kakšna raziskava več. »Nimam podatkov oziroma informacij, da bi kdo v resnici že izvajal poglobljene preizkuse znanja. Bilo je izvedeno nacionalno preverjanje znanja, ki ne odstopa kaj dosti od preteklih let. Je pa res, da ne obstaja primerjalna analiza, ki bi primerjala naloge prejšnjih let in letošnjega leta ter pokazala, ali so morda bile letošnje povsem primerljive po težavnosti s tistimi v preteklih letih oziroma ali so bile kaj prilagojene,« nam je povedal Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev. Več naj bi bilo znanega v ponedeljek, ko bo svojo oceno podal državni izpitni center, ki je zadolžen za izvajanje nacionalnega preverjanja znanja, primerjalni rezultati pa naj bi kazali, da naj bi povprečen nivo znanja pri matematiki malce upadel, pri slovenščini pa celo narasel.

Niso pomembne zgolj ocene

Ministrica Simona Kustec je bila deležna hudih kritik. Podpis slike: Pri otrocih naj bi se poslabšala gibalna sposobnost in povečala zasvojenost z digitalnimi napravami.

Ustvarjanje vtisa o nivoju znanja šolarjev in šolark zgolj na podlagi ocen bi lahko bilo varljivo. Vemo, da številni ravnatelji že dalj časa opozarjajo, da so kriteriji med šolami različni in da ponekod »odličnjake« ustvarjajo umetno. Poleg tega je bilo v času epidemije večkrat slišati pozive, naj bodo učitelji pri ocenjevanju znanja zaradi izrednih razmer »bolj empatični«. Tako je strokovna skupina Slovenske krovne zveze za psihoterapijo prejšnji mesec učitelje pozivala, naj zapišejo le minimalno število ocen oziroma pri tem upoštevajo želje učencev. Poleg tega menijo, da bi morali učencem tudi v naslednjem letu še omogočiti izboljšanje ocen, tistim z negativnimi ocenami naj bi se omogočil še en jesenski rok za popravo ocen.

V boj z zaostanki

Gregor Pečan ob vsem ugotavlja, da zaradi epidemije in zaprtja šol zagotovo nismo dobili »izgubljene generacije« in da je vse zaostanke možno nadoknaditi. Malce več pozornosti bo po njegovo treba posvetiti »prehodnikom«, torej tistim, ki iz osnovne šole prehajajo na srednje in iz srednjih šol na fakultete. »Pri vsem tem mislim, da je ključno vprašanje, v kakšnem odstotku je bil izpolnjen učni načrt pri posameznih predmetih v tem letu. Glede na to, da je toliko mesecev pouk potekal na daljavo, da je bila seveda okrnjena tako možnost razlage kot utrjevanja in preverjanja, se je treba vprašati, ali so bili cilji posameznega kurikuluma izpolnjeni v takem odstotku, kot naj bi se posamezno leto pričakovalo,« o resnosti težav pove Pečan.

Znanja dovolj, kaj pa ostalo?

Ob tem poudarja, da je stanje zelo različno od šole do šole, od regije do regije in bodo evalvacije stanja potrebne na vsaki posamezni šoli, ob tem pa pričakuje, da bodo deleži tudi splošnih smernic zavoda za šolstvo, ki je med epidemijo šole in učitelje ves čas obveščal in usmerjal. Če prvi podatki kažejo, da je bilo »nabiranje« znanja kljub epidemiji uspešno, pa je drugačna slika pri telesnem in duševnem razvoju. Rezultati meritev telesnega razvoja in gibalnih sposobnosti otrok kažejo, da je epidemija novega koronavirusa prinesla izjemno negativne učinke na najmlajšo populacijo. Delež predebelih šolarjev je narasel za okoli 30 odstotkov, vsak deseti pa je zasvojen z digitalnimi napravami. Poleg tega šolski svetovalni delavci opažajo, da se je duševno zdravje otrok med epidemijo močno poslabšalo. Ogorčeni so, ker jih pristojni ne poslušajo glede potrebnih sprememb v svetovalni službi, ki so kadrovsko podhranjene.