Čeprav nima telepatskih sposobnosti, sem precej prepričan, da je takšna ugotovitev rojila po glavi direktorja vladnega urada za komuniciranje Uroša Urbanije, ko je bral intervju s prvim predsednikom svobodne Slovenije Milanom Kučanom, ki je bil v našem časopisu objavljen minulo soboto.

»Čast mi je, da vas tudi osebno spoznam, saj mi je gospod Urbanija že pred štirinajstimi leti govoril, da od vas dobivam navodila, kako naj pišem,« je bil moj prvi stavek, ki sem ga v življenju izrekel Kučanu. Nekajkrat sem ga pred tem, od tega je že kar precej časa, srečal po planinskih poteh v Polhograjskih Dolomitih, kjer sva se v skladu s planinsko kulturo pozdravila in odšla vsak svojo pot naprej.

»Ker so zanju mediji le sredstvo za politično propagando in manipulacijo, pričakovano sklepata, da tudi njihovi sovražniki novinarjem narekujejo članke.«

Ko me je današnji prvi medijski oproda predsednika vlade Urbanija pred dobrim desetletjem soočil s svojo ugotovitvijo, je bil moj odgovor: »Ne sodi drugih po sebi.« V naslednjih 14 letih se je izkazalo, da to ne velja le zanj, temveč tudi za črnega viteza Ivana. Ker so zanju mediji le sredstvo za politično propagando in manipulacijo, pričakovano sklepata, da tudi njihovi sovražniki novinarjem narekujejo članke in določajo, o čem lahko in o čem ne smejo pisati.

Po tem, ko je ameriški New York Times objavil članek o Janezu Janši kot nepriljubljenem populistu, ki vlada s trdo roko, je vladno trobilo v zasebni lasti zelo predvidljivo ugotavljalo, da gre za lovke tranzicijske levice. Isti časopis je sicer že januarja pisal o kulturni vojni slovenskega premierja.

Ugotovitev esdeesovega medija spominja na petdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je ameriški senator McCarthy onkraj luže uprizoril lov na čarovnice, pardon, zakrite komuniste. Vsak, ki je nosil oblačila z odtenkom rdeče barve, je bil skoraj že razglašen za gorečega komunista. Ob takšnem izkrivljanju realnosti lahko posameznik tudi v črnih črkah prepoznavnega napisa New York Times vidi rdečo barvo.

New York Times je na prvem mestu na svetu po številu digitalnih naročnikov, ima jih okoli sedem in pol milijona, naslednji najvplivnejši spletni medij jih ima pol manj. Zadnji članek o Janši v New York Timesu je pisal dvakratni dobitnik najprestižnejše novinarske nagrade, Pulitzerjeve nagrade.

Kritične prispevke so Janši v zadnjem letu pripravili tudi v britanskem Guardianu in The Economistu, ki prav tako spadata med deset najvplivnejših svetovnih medijev. Na spisku so še ugledni evropski mediji, kot je nemški Spiegel, Deutsche Welle in francoski Le Monde sta pisala o »maršalu twittu«, avstrijski Die Presse o jeznem možu, članek pa je imel naslov »Slovenski bolnik«.

V psihologiji projekcija vključuje prenos posameznika negativnih lastnosti, od občutkov, čustev, dejanj do lastnosti na drugega posameznika, institucijo ali celo predmet. Glede na to, da je predsednik vlade v preteklosti ljudi prek twitterja že pošiljal v svojo avstralsko kliniko, bi bil morda že čas za skupinsko terapijo.