Zadnji podatki o dinamiki cepljenja proti covidu-19 namreč kažejo, da Slovenija pri precepljenosti še zdaleč ne bo dosegla želenih ciljev, ki bi ji pomagali preprečiti ponovitev katastrofalnega drugega vala. Slabo nam kaže tudi pri cepljenju najstarejših, ki so zaradi covida-19 najbolj ogroženi.

Od kod Janezu Janši podatki, da smo po precepljenosti starejših v evropskem vrhu, ni jasno. Po uradnih podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je bilo s prvim odmerkom do zdaj pri nas cepljenih 48,6 odstotka ljudi, starih od 50 do 59 let; 60,2 odstotka starih od 60 do 69 let; 72,5 odstotka starih od 70 do 79 let in 66,8 odstotka starejših od 80 let.

graf1
ECDC
Zgornja slika prikazuje, kako uspešne so bile države pri cepljenju s prvim odmerkomi po posameznih starostnih skupinah. Slovenija je boljša le od peščice evropskih držav.

Ti podatki Slovenije ne uvrščajo v »špico« držav EU, kot je zatrdil Janša, ampak v spodnjo polovico. V povprečju so v EU cepili štiri od petih starejših od 80 let, v Sloveniji pa le dva od treh. Manjši delež starejših od 70 let kot v Sloveniji so s prvim odmerkom cepili le še v sedmih državah: v Estoniji, Litvi, na Hrvaškem, Slovaškem, v Latviji, Romuniji in Bolgariji. Pred Slovenijo je v tej kategoriji 19 držav EU.

Slovenija je daleč od vrha EU

V vrhu EU so Danska, Irska in Španija, ki so s prvim odmerkom cepile že skorajda vse ljudi, starejše od 70 let. Več kot 90 odstotkov so jih uspeli cepiti tudi na Malti, Portugalskem, Švedskem, Finskem, v Italiji, Belgiji in na Cipru. Večina teh držav se je v prvem in drugem valu epidemije soočala z visoko smrtnostjo starostnikov, epidemija je na Portugalskem in v delih Italije pripeljala do kolapsa zdravstvenega sistema. Slovenija je glede na delež cepljenih s prvim odmerkom v starosti od 50 do 59 let na samem dnu. Z 48 odstotki se uvršča le pred Slovaško, Hrvaško, Romunijo, Latvijo in Bolgarijo.

graf2
Ourworldindata
Po deležu cepljenih s prvim odmerkom je Slovenija na repu držav Evropske unije. Poleg tega ima tudi enega najnižjih deležev ljudi, ki še čakajo na drugi odmerek.

Tudi pri precepljenosti starejših z vsemi odmerki je Slovenija daleč od vrha EU. Do zdaj jih je prejelo le slabih 60 odstotkov starejših od 80 let, pri tem je naša država zaostala za Španijo, kjer so precepili skoraj vse prebivalce v tej starostni kategoriji, Dansko, Irsko, Portugalsko, Malto, Švedsko, Italijo, Finsko, Ciprom, Luksemburgom, Nemčijo, Belgijo, Avstrijo, Češko, Madžarsko, Francijo in Grčijo. Pri precepljenosti starostnih kategorij med 50. in 79. letom je Slovenija v sredini lestvice držav EU. Še najbolje ji gre pri skupini ljudi med 70. in 79. letom, kjer sta vse odmerke v povprečju že dobila dva od treh.

Screenshot 2021-06-22 at 20.27.22
ECDC
Zgornja slika prikazuje, kako uspešne so bile države pri cepljenju z vsemi odmerki po posameznih starostnih skupinah. Slovenija je po tem kriteriju v evropskem povprečju.

Po zadnjih podatkih se je v Sloveniji do zdaj z vsemi odmerki cepilo skupno nekaj manj kot 600 tisoč ljudi ali 28,8 odstotka vsega prebivalstva. To je malce nad evropskim povprečjem. Toda glavna težava v Sloveniji je še vedno cepljenje s prvim odmerkom. Tega je do zdaj prejelo le okoli 800 tisoč ali dobrih 38 odstotkov ljudi. Po tem merilu je za nami le pet držav: Slovaška, Hrvaška, Latvija, Romunija in Bolgarija.

Precepljenosti do jeseni ne bo

To pomeni, da na drugi odmerek v Sloveniji čaka le približno 200 tisoč ljudi, kar je glede na število prebivalcev eden najmanjših deležev v EU. Ko ga bodo dobili, bo Slovenija počasi padala po evropski lestvici navzdol, saj bo zainteresiranih za cepljenje očitno zmanjkalo. Že zdaj se zanimanje opazno zmanjšuje, saj velike zaloge cepiva, predvsem astrazenece, ostajajo neporabljene.

Še konec marca so nas Janša, nacionalni koordinator za cepljenje Jelko Kacin in vodja posvetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović prepričevali, da bomo v Sloveniji do poletja z drugim odmerkom cepili 60 odstotkov prebivalstva, torej okoli 1,2 milijona ljudi. To številko izpostavlja tudi nacionalna strategija cepljenja proti covidu-19. Toda dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta je te dni opozoril, da bi morale biti številke bistveno višje. »Šestdesetodstotna precepljenost bo dovolj čez poletje, zagotovo pa ne čez jesen in zimo, v prisotnosti bolj kužnih različic. Predvsem za starejše od 50 let moramo zagotoviti največjo možno precepljenost, po možnosti 90-odstotno,« je poudaril.

Že nekaj časa je jasno, da so pri nas vsi ti cilji praktično nedosegljivi. Dinamika cepljenja se je s poletjem, zmanjšanjem števila novih okužb in tudi rahljanjem pogojev za prehod slovensko-hrvaške meje drastično upočasnila. Maja, ko je vlada sprostila omejitve pri cepljenju, je bilo zadnjič, ko je bilo več tistih, ki so se cepili s prvim odmerkom, kot tistih, ki so prejeli drugi odmerek.

Zaloge cepiv se povečujejo

Že skoraj mesec dni je slika obrnjena. Na cepilna mesta v povprečju pride bistveno več ljudi, ki prejmejo drugi odmerek. Tudi zato so se začele zaloge cepiva povečevati. Konec prejšnjega tedna je bilo med drugim neporabljenih 108.000 odmerkov pfizerja (12 odstotkov dobavljenih) in 64.600 odmerkov astrazenece (19 odstotkov dobavljenih). K temu je treba prišteti še 300.000 odmerkov, ki si jih je Slovenija izposodila od Madžarske.

graf3
Cepimose.si
Zaloge cepiva naraščajo. Ne samo zaradi novih dobav, ampak tudi zaradi upočasnitve dinamike cepljenja.

Za to je kriva tudi popolnoma neodmevna kampanja za promocijo cepljenja. Vanjo so veliko upov polagali tako v Sloveniji kot v drugih državah, saj bi morala biti eden od ključnih in najzahtevnejših projektov izhoda iz koronakrize. Toda pri nas se je spremenila v klientelni posel. Vlada jo je namesto za nagovarjanje ljudi, ki so bili glede cepljenja neodločeni ali so imeli pomisleke, bolj izkoristila za polnjenje proračunov njej naklonjenih medijev.

Za medijsko oglaševanje oziroma promocije cepljenja aprila in maja je vladni urad za komuniciranje (Ukom), ki ga vodi Uroš Urbanija, porabil okoli 42 tisoč evrov. Od tega so 28 tisoč evrov prejeli Nova24TV, Planet TV, Pro TV, Domovina in Radio Ognjišče. Še pred tem je urad za koordinacijo promocije cepljenja izbral kolumnista Nova24TV Edvarda Kadiča, strokovnjaka za telesno govorico in življenjskega trenerja, ki za to nalogo nima ne izkušenj ne referenc. Za primerjavo: Ukom je za promocijo blagovne znamke I Feel Slovenia slovenski predstavnici na Evroviziji Ani Soklič plačal 11.900 evrov.

Celo Kacin ne verjame več v lastne napovedi

Da ima vlada velike težave s prepričevanjem javnosti o cepljenju, dokazujejo tudi ankete. Zadnja anketna raziskava Eurobarometer je pokazala, da se je 69 odstotkov vprašanih na ravni EU že cepilo ali se želijo cepiti čim prej, v Sloveniji je takih le 49 odstotkov. Kar 69 odstotkov vprašanih Slovencev je bilo nezadovoljnih s tem, kako je strategijo cepljenja doslej upravljala slovenska vlada.

Predstavniki vlade storjenih napak pri cepljenju ne priznavajo. Krivdo za zaplete raje pripisujejo opoziciji in medijem. V ponedeljek so napovedali dodatne ukrepe, s katerimi bi preprečili dodatno upočasnjevanje cepljenja. Tako bodo imeli ljudje možnost izbire cepiva. Vzpostavljajo se tudi mobilne cepilne enote, na katerih bodo cepilne ekipe cepile z vsemi cepivi. Postavljene bodo tam, kjer se zbira največ ljudi. Nekatera cepilna mesta še naprej organizirajo cepljenje brez naročanja.

graf4
Ukom
Seznam medijev, ki so jih predstavniki vlade izbrali za promocijo cepljenja. Na njem manjkajo številni komercialni mediji, ki imajo bistveno večji doseg.

Medtem so v lastne napovedi o precepljenosti prebivalstva, ki naj bi končala epidemijo, prenehali verjeti tudi predstavniki vlade. Kacin tako po novem javnost prepričuje, da ima Slovenija relativno visoko precepljenost. »Če štejemo še prebolele (več kot 200 tisoč), je precepljenost zelo visoka. Govorim o precepljenosti s prvim odmerkom. Takrat organizem namreč že uživa določeno, že zelo visoko stopnjo zaščite,« je dejal.