Interventni zakon je težak 243,5 milijonov evrov.

Državljanke in državljane zanima, koliko bodo vredni boni. Lani so za odraslo osebo navrgli 200 evrov iz proračuna, za mladoletne pa 50. Letos je »bombonček«, ki ga prispevajo davkoplačevalci, razpolovljen. Odrasli bodo prejeli vavčer v višini 100 evrov, mladoletne osebe pa v višini 50 evrov. Hkrati so se spremenili tudi pogoji za unovčenje lanskih turističnih bonov na način, da jih državljani lahko unovčijo tudi pri sezonskih ponudnikih namestitev in pri tistih, ki so svoja vrata odprla v letošnjem letu. Boni bodo veljavni do konca letošnjega leta, z možnostjo podaljšanja za pol leta, je povedal državni  sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc.

Bon bo možno tokrat unovčiti pri različnih dejavnosti: v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi. Glede prenosljivosti velja enak način kot lani. Ponudniki bodo sami določili najnižjo vrednost unovčenja bona.

Podaljšano subvencioniranje skrajšanega delovnega časa

V zakon je vključen tudi 20 milijonov evrov vreden ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa za zaposlene za obdobje od 1. julija do 30. septembra z možnostjo podaljšanja do konca leta. Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa bi se sicer izteklo 30. junija.

Umaknjena enkratna pomoč za turizem

Interventni zakon je sicer prvenstveno usmerjen na področje turizma in gostinstva, industrije srečanj, športa in kulture, kjer zagotavlja državno pomoč v obliki financiranja regresa za letni dopust v višini 1.024 evrov na zaposlenega, povračila stroškov industriji srečanj ter denarnega povračila v višini 25 odstotkov upravičenih stroškov filmski in avdiovizualni industriji.

Imetnike pravice za vodo za namen kopališč bo vlada po predlogu oprostila plačila povračila za prvo polovico tega leta.

Do pomoči bodo upravičeni tudi upravljalci žičniških naprav, ki jim bodo pripadli povračilo izpada prihodkov od prodanih vozovnic v višini 40 odstotkov in fiksna nadomestila za nova smučišča med 500 in 1600 evrov.

Kot je povedal Zajc, so iz predloga umaknili enkratni dodatek za turizem, načrtovan v vrednosti 43 milijonov evrov. "Vendar že iščemo načine in ukrepe, da bomo likvidnost v turizmu zagotovili preko kohezijskih virov s prilagoditvami. Šlo bo za enostaven ukrep, ki bo podoben prvotnemu, in bo letos obsegal 30 milijonov evrov," je pojasnil.

V turizmu nezadovoljni

"Interventni zakon za turizem, ki smo ga po dolgotrajnem, večmesečnem usklajevanju, nestrpno pričakovali, sicer prinaša določene ukrepe dodatne pomoči, v zadnji verziji pa ne vsebuje več ukrepov enkratnega dodatka za turizem in povečane pomoči samozaposlenim. Zaradi počasnega okrevanja panoge in izvensezonskega obdobja, ki sledi po poletju, je do konca leta nujno podaljšati ukrep subvencioniranja čakanja na delo, kot priporočajo tudi evropske institucije," je v skupnem pismu zapisalo 17 deležnikov iz turističnega gospodarstva.

"Ravno ti ukrepi so bili namenjeni segmentom turizma, ki jih je epidemija najbolj prizadela; mestni hoteli, turistične agencije, turistični vodniki, poslovni turizem, rent a car dejavnost - to so primeri segmentov, ki beležijo več kot 80-odstotni upad prihodkov," so opozorili v pismu. "Bojimo se, da bodo številna turistična podjetja v primeru sprejetja zadnje verzije interventnega zakona prenehala s poslovanjem. Zavedati se je potrebno tudi, da se bo zaradi odloženih kreditnih obveznosti stanje v veliko podjetjih še poslabšalo."

Opozorili so, da letošnja glavna turistična sezona ne bo boljša od lanske. V veljavi so številne omejitve poslovanja, poleg tega pa različni pogoji za prehajanje mej in čakanje na evropski potovalni certifikat onemogočajo zagon turizma v polni meri.

"Zaradi navedenega menimo, da je skrajni čas za ustrezno dopolnitev interventnega zakona, ki bo turističnim podjetjem omogočil preživetje. V zakon je treba vrniti ukrep enkratnega dodatka za turizem, dodatno pomoč za samozaposlene ter podaljšati ukrep subvencioniranja čakanja na delo do 31. decembra 2021," poudarjajo.

Pismo so podpisali Turistično gostinska zbornica Slovenije, njena posebna skupina, Združenje hotelirjev Slovenije, Združenje kampov Slovenije, Združenje igralništva Slovenije, Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, Kongresni urad Slovenije, Združenje turističnih agencij Slovenije, Sekcija za gostinstvo pri OZS, Združenje Slovenia Outdoor, Združenje slovenskih žičničarjev, Zbornica gorskih centrov, Skupnost Julijske Alpe, Turizem Ljubljana, Združenje JRE Slovenija, Turistična zveza Slovenije ter Združenje rent a car.