Poleg denarja tudi zemlja
Arnečičeva naj bi svoj del stroškov za bivalni kontejner poravnala po zapuščinski obravnavi pokojnega brata, kar pa se ni zgodilo. Po bratu, ki je prejemal avstrijsko pokojnino, je med drugim podedovala lep kos zemlje in gozda. Ob tem naj bi bila tudi pooblaščena na njegovem računu, kar je zanikala.

Kot je pojasnila županja Antonija Žumbar, so starejši občanki v stiski sprva želeli pomagati pri ureditvi bivanjskega prostora v nedograjeni novejši hiši na njeni parceli, vendar je to zavrnila. »Po več pogovorih na terenu se je odločila za nakup bivanjskega kontejnerja, zato smo organizirali in izvedli vsa potrebna gradbena dela. Našli smo primeren in cenovno ugoden kontejner in ga dostavili na vrh hriba. Vgrajena je bila notranja oprema, urejeno ogrevanje in priključene vse inštalacije,« je pojasnila Žumbarjeva.

Skupna vrednost celotnega projekta je 13.618 evrov, od tega znaša prispevek Arnečičeve 6742 evrov. Preostanek pa predstavljajo donacije, vključno z gradbenimi deli zaposlenih občine (štirje uslužbenci, ki so ves teden opravljali obsežna gradbena dela). Ob tem ni zanemarljivo še dejstvo, da so morali delavci zaraščeno pot do Tončkinega posestva praktično povsem na novo urediti, saj je bila že napol zarasla.

Na bančnem računu dovolj denarja za plačilo računa

Po preveritvi možnosti finančne pomoči prek Centra za socialno delo Spodnje Podravje je bilo ugotovljeno, da ima Arnečičeva na svojem bančnem računu kar nekaj denarja, zato ji niso mogli odobriti denarne pomoči. Posledično tudi občina nima nobene pravne podlage za prevzem njenega deleža prispevka za plačilo. Županja Žumbarjeva je na vprašanje, za kolikšen znesek gre, odgovorila, da teh informacij ne more deliti s širšo javnostjo. Kot nam je uspelo neuradno izvedeti, pa višina sredstev na računu Arnečičeve ni tako majhna, da bi poplačilo računa ogrozilo njeno finančno varnost. Antonija sicer prejema socialno pomoč, ustrezen varstveni dodatek, kar ji po njenih besedah omogoča normalno preživetje.

Antonija Arnečič, hlev
Majda Fridl
Antonija Arnečič je bivala v mrzlem hlevu.

Ko je center za socialno delo preverjal možnost finančne pomoči, je bilo ugotovljeno, da ima Arnečičeva na svojem bančnem računu kar nekaj denarja, zato ji je niso mogli odobriti. Posledično tudi občina nima nobene pravne podlage za prevzem njenega deleža prispevka za plačilo.

Ali res nima 7000 evrov za plačilo računa?

Ker je Arnečičeva večkrat zahtevala, da mora biti kontejner njena last, ji je Občina Cirkulane poslala račun za plačilo v višini nekaj manj kot 7000 evrov. Tukaj pa se je zapletlo, saj naj bi Arnečičeva stroške poravnala po zapuščinski obravnavi pokojnega brata, kar pa se ni zgodilo. Po bratu, ki je prejemal avstrijsko pokojnino, je med drugim podedovala lep kos zemlje in gozda. Ob tem naj bi bila tudi pooblaščena na njegovem računu, kar je zanikala. Prav tako naj bi povedala, da računa za bivalnik ne more poravnati, saj da denarja nima.

Občina je svojo terjatev že zavarovala, in če Tončka računa ne bo plačala, bo bivalnik ostal v občinski lasti. Arnečičeva je namreč želela, da je bivalnik njen, zato je tudi prejela v podpis pogodbo, s katero ga v zameno za poplačilo prevzema v trajno last.

Pripovedovanja in želje Arnečičeve pa se iz dneva v dan spreminjajo, saj zdaj niti z bivalnikom ni več zadovoljna in bi raje živela v hiši. Pred časom pa so ji že ponudili tako možnost bivanja v domu upokojencev kot selitev v bližnjo hišo, a je vse te možnosti gladko zavrnila.

Kdo iz koga brije norca ...

Občina Cirkulane je – ker več kot toliko ne more narediti za svojeglavo občanko – ves postopek predala Centru za socialno delo Spodnje Podravje, kjer zaradi varstva osebnih podatkov primera podrobneje niso mogli komentirati.

Ob tem je zanimivo še to, da so se v Sloveniji pojavili posamezniki, ki nameravajo zanjo zbirati sredstva, s katerimi bo lahko plačala račun za bivalnik. Glede na to, da ima Arnečičeva dovolj denarja in premoženja za človeka dostojno življenja, se mora sama odločiti, kje in kako želi živeti. Stroške, ki ob tem nastanejo, pa mora nositi sama. V Halozah je namreč veliko družin in posameznikov, ki živijo v težkih bivanjskih razmerah, njihovi bančni računi pa so popolnoma prazni, pa tudi želene pomoči ne dobijo v tolikšni meri, kot bi si želeli.