"Čisto" podobo držav Evropske unije spodkopavajo vprašanja, ki segajo od regionalne neenakosti in erozije pravne države do težav s korupcijo.

V okviru ene od največjih raziskav zaznave in stališč ljudi o korupciji Svetovni barometer korupcije 2021 v EUorganizacije Transparency International so med oktobrom in decembrom 2020 anketirali več kot 40 tisoč ljudi v vseh 27 državah EU. Rezultati so pokazali, da skoraj tretjina ljudi meni, da se je korupcija v njihovi državi povečala. Nadaljnjih 44 odstotkov meni, da zadeve ne gredo na bolje.

Vprašani izpostavljajo problematične zveze med politiko in zasebnim sektorjem, več kot polovica pa jih meni, da delovanje vlade usmerjajo ozki osebni interesi.

Ugotovili so, da manj kot tretjina ljudi (30 odstotkov) meni, da vlada pri odločanju upošteva njihova stališča. Približno polovica meni, da podjetja pogosto uporabljajo podkupnine ali povezave, da si zagotovijo donosne pogodbe z vlado in da se velika podjetja pogosto izogibajo plačilu davkov. Zato ni presenetljivo, da več kot polovica ljudi v EU meni, da njihovo vlado vodijo ozki osebni interesi, povzema Transparency International.

Ugotovili so, da skoraj dve tretjini ljudi v EU misli, da je vladna korupcija težava v njihovi državi, le 21 odstotkov ljudi pa verjame, da uradnike pogosto čakajo ustrezne kazni za korupcijske prakse.

Kje je Slovenija? 

Kar 70 odstotkov anketiranih slovenskih državljanov je prepričanih, da slovensko vlado vodijo osebni interesi. S tem se je Slovenija glede deleža državljanov članic EU, ki so prepričani, da vlado vodijo zasebni interesi, znašla na samem vrhu. 

Slovenija se je tokrat na grafu perecepcije porasta korupcije zavihtela na visoko drugo mesto. Kar 51 odstotkov anketiranih Slovencev meni, da je leta 2020 v državi prišlo do porasta korupcije. Pred Slovenijo se je znašel Ciper, na tretjem mestu je Bolgarija in na četrtem Romunija. Romuniji sledi južna soseda Slovenije - Hrvaška. 

V Sloveniji je 66 odstotkov vprašanih ocenilo, da se državljani ob prijavi korupcije bojijo povračilnih ukrepov, kar je za Ciprom in Hrvaško tretji najvišji delež v EU. Prav tako je 83,9 odstotka vprašanih Slovencev ocenilo, da je korupcija v vladi velik ali zelo velik problem, še posebej pa je opazen porast tistih, ki menijo, da so predsednik vlade ali ljudje v njegovem kabinetu vpleteni v korupcijo (38,6 odstotka).

Več si lahko preberete v jutrišnji izdaji časnika Novice Svet24!

Transparency International
Transparency International
Percepcija porasta korupcije v državah EU