Je pa vlada sklenila, da z dokumenta o možnih nadaljnjih poteh za uspeh procesa ustavne reforme Bosne in Hercegovine umakne oznako zaupno. Kot so pojasnili na spletišču vlade, so v »zadnjih mesecih v domačih in tujih mediji zasledili vrsto informacij o t.i. 'non-paperju', ki se ga pripisuje Republiki Sloveniji.« Zatrdili so, da slovenska vlada s takim dokumentom ni seznanjena, saj ga v »aktualnem mandatu ni obravnavala, pripravljala ali o njem razpravljala, niti tega ni storilo katero koli ministrstvo ali vladni organ.«

So pa na vladi s prstom pokazali na dokument s številko Z-103-34/2010 z dne 26. 1. 2011 o možnih nadaljnjih poteh za uspeh procesa ustavne reforme Bosne in Hercegovine. Ta po njihovih navedbah obstaja, na podlagi sklepa vlade pa ga je v vlogi posebnega poročevalca za Bosno in Hercegovino pripravil nekdanji predsednik Milan Kučan. »Glede na to, da je vsebina dokumenta v pretežni meri že več več tednov javno znana, ni več pogojev, ki so potrebni za nadaljnji zaupni status tega dokumenta,« so še zapisali.

Izhajal iz "krute realnosti"

Kot poroča STA, je vlada pod vodstvom takratnega premierja Boruta Pahorja Kučana za svojega posebnega poročevalca o BiH imenovala leta 2010. Kučan je pred dobrim mesecem dni v pismu, ki ga je prejela tudi STA, zapisal, da se je vedno zavzemal za ozemeljsko celovitost suverene BiH, ki jo enakopravno konstituirajo vsi trije narodi, Bošnjaki, Hrvati in Srbi, v mejah, kakršne je imela kot jugoslovanska republika. Poudaril je, da se je vseskozi zavzemal tudi za evropsko prihodnost BiH.

Izpostavil je, da je pri pripravi poročila leta 2011 "izhajal iz krute realnosti, v katerih živijo državljani BiH in ne iz fiktivnih stanj in iracionalnih podmen". "Moje izhodišče je bilo, da obstoj BiH zagotavljajo njeni državljani, ker je to njihov interes, in ne sile od zunaj ali od zgoraj," je dejal.

"Celotna moja analiza (...) je poziv za ohranitev ozemeljske celovitosti BiH. Naj ponovim, BiH kot države treh enakopravnih narodov," je med drugim v pismu še zapisal Kučan.