Nekdanji politični komisar na pohodu po poteh Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije (Avnoj) leta 1977 Janez Ivan Janša se je kot aktualni predsednik slovenske vlade in skoraj predsedujoči Evropski uniji na začetku tedna ponovno izkazal pred domačo in tujo javnostjo.

Tokrat je »božja« beseda doletela komisarko Sveta Evrope za človekove pravice Dunjo Mijatović, saj je slovenske oblasti, torej Janšo, pozvala, naj ustavi poslabševanje razmer na področjih svobode medijev in izražanja. To je bilo dovolj za začetek orkestriranega napada na državljanko Bosne in Hercegovine, ki je med leti 2010 in 2016 opravljala delo predstavnice za svobodo medijev v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).

Ker Mijatovićeva ni kandidirala na volitvah, je odpadel star, že preizkušen trik. Napad zaradi premajhnega števila glasov, medtem ko premierja po anketah njegovega spletnega portala najverjetneje podpirajo 103 odstotki sodelujočih.

Predsednik vlade je zato moral poseči po svojem najmočnejšem orodju, poročilo Mijatovićeve je označil za lažno novico. S tako močnim argumentom je mednarodno strokovnjakinjo pustil zaprtih oziroma bolj verjetno odprtih ust. Ob tem ji je še zabrusil, da je »dobro plačana z našim denarjem«.

S čigavim denarjem? Našim? Morda je to vaš denar, naš prav gotovo ni. Denar v državni blagajni je v lasti države, in ne posameznika, ki je vanjo prisiljen vlagati znatna sredstva, in upam, da tudi ne v lasti ozke skupinice funkcionarjev, ki določajo našo skupno usodo.

Naš denar, iz premierjevega zornega kota, bi lahko bil le v primeru, da premier Janša sledi izročilu francoskega kralja Ludvika XIV., ki mu pripisujejo izjavo: »Država, to sem jaz.« Sončni kralj in slovenski premier, ki ga je pokojni predsednik republike Janez Drnovšek leta 2007 označil za princa teme, imata precej skupnega.

Absolutistični francoski vladar države ni več delil z vrhovnim sodiščem, plemiči ali protestanti. Obnovil je vladarske predpravice, slovenski premier pa je nastavke za obnovo teh pravic podal v pravljici Noriško kraljestvo.

Ludvik XIV. je odpravil položaj prvega ministra, v Sloveniji pa ob premierju v bistvu ne potrebujemo preostalih ministrov, niti državnega zbora, saj lahko Janša suvereno vodi 16 resorjev. 

Nadalje je Ludvik visoko plemstvo zadolžil za različne službe na dvoru, Janša pa je kadroval toliko, da je bil iz pokoja vpoklican nekdanji »večni« zunanji minister Dimitrij Rupel. Nižjemu plemstvu je sončni kralj dajal različne denarne podpore, zato je to postalo popolnoma odvisno od njegove milosti. Nižje plemstvo v Sloveniji predstavljajo poslanci SMC in poslanci oziroma neposlanci domnevno opozicijske stranke Desus.

Ludvikov absolutizem je bil najbolj viden v vojaških zadevah. Kdo je največji vojaški in politični strateg po Kitajcu Sundziju in slovenskem generalu Rudolfu Maistru? Predsednik SDS.

Če se vrnem nazaj na Mijatovićevo: ker premier nima nobenih argumentov, ki bi nasprotovali ugotovitvi komisarke, ni nastopila na volitvah, se ni fotografirala z rdečo zvezo ..., so njegova trobila v eter začela spuščati informacije o družinski zgodovini Mijatovićeve, ki naj bi bili razlog za njeno pristranskost. Če bi bili otroci odgovorni za besede in dejanja svojih staršev, predsednik vlade ne bi imel možnosti na poti v Jajce leta 1977 nositi rdeče zvezde.