Deformacija udov

Slovenija, prikupen enajstmesečni deček Milan potrebuje tvojo pomoč

Polona Krušec
11. 6. 2021, 06.50
Deli članek:

Matic Kristanc iz Kranja in Monika Urbanczyk iz Krakova na Poljskem sta mlada starša. Pred letom dni se jima je pridružil dojenček Milan. Starša sta se morala že med nosečnostjo soočiti z dejstvom, da z otrokom ne bo vse v redu.

osebni arhiv
Vedno nasmejan fantek ima deformnirani rokico in nogico.

Na eni od rutinskih ultrazvočnih preiskav v 22. tednu nosečnosti, ko sta želela izvedeti tudi spol, so zdravniki na plodu zaznali razvojne nepravilnosti. »Sporočili so nama, da sta razvidni resni prirojeni okvari leve noge in desne roke, kar je bil, če si lahko predstavljate, popoln šok,« je dejal očka Matic.

»Še toliko težje sem dojel vse skupaj, ker je bila na tistem pregledu Monika sama, saj se je vse dogajalo na Poljskem, od koder moja partnerica prihaja, jaz pa sem bil takrat zaradi službe v Sloveniji. Samo zmrznil sem, ko mi je sporočila slabe novice. Težko mi je bilo tudi, ker tisti hip nisem mogel biti z njo. Sem pa nemudoma vse izpustil in se odpravil na Poljsko,« razlaga Gorenjec.

Sledile so dodatne preiskave in intenziven čas, ko se je moral par soočiti z napornimi dejstvi. »Potem sva se odločila, da ne bova več jokala. Drug drugega sva spodbujala, zavihala rokave ter se lotila zbiranja informacij na internetu in pri drugih starših, kaj naju čaka in kako kar najbolj pomagati otroku, ki ima deformirane ude,« je dejal Matic Kristanc.

osebni arhiv
Matic Kristanc

Inkubator in življenje na nitki

Ko pa je fantek privekal na svet, sta ugotovila, da je res poseben. A ne zaradi deformacij, pač pa, »ker naju je tako omrežil. Je dobrovoljen, nasmejan otrok, strašno prikupen. In zdaj mu poskušava čim bolj pomagati, a vsega ne bova zmogla sama, predvsem finančno ne,« še razlaga očka.

Njun sin se je rodil v 36. tednu nosečnosti s pomočjo carskega reza. Zaradi prezgodnjega rojstva in posledično prenizke teže je prvih deset dni življenja prebil v inkubatorju. Potem pa nov šok. Po štirih tednih je doživel še okužbo sečil. Čeprav se je zdravljenje pričelo pravilno in hitro, so se stvari začele zapletati, ko so bakterije vdrle v njegov krvni obtok in povzročile urosepsis. »Sledilo je dvotedensko zdravljenje na intenzivni negi, kjer je Milanovo življenje viselo na nitki,« sporoča njegov očka.

Zelena luč za poseg

Diagnoza, ki jo ima Milan, je prirojena okvara roke – radialna hemimelija oziroma »clubhand«. »To pomeni, da je funkcionalnost njegove desne rokice izjemno omejena. Ne omogoča mu normalnega obračanja, iztegovanja in prijemanja, kar mu bo med odraščanjem predstavljalo resne omejitve v opravljanju vsakodnevnih opravil. Tudi nogica je deformirana, a smo za zdaj zanjo že poskrbeli. Izboljševali smo upogljivost gležnja s pomočjo mavčenja nogice in kirurškega prereza ahilove tetive. Stroške za to sva krila sama. S pomočjo družine in prijateljev sva namreč napraskala 10.000 evrov. Zdaj pa bi radi poskrbeli še za njegovo rokico, da jo bo lahko uporabljal, kar bi mu omogočil poseg.«

osebni arhiv
Monika Urbanczyk

Pošljite sporočilo SMS s ključno besedo MILAN5 na številko 1919 in prispevali boste 5 evrov za operaciji Milanove desne roke na evropskem inštitutu dr. Paleyja v Varšavi.

Za Milana Donirate lahko tudi prek bančnega nakazila: SI56 6100 0000 7878 978 (Dobrodelno društvo Slatna stopimo skup, Cerovec pod Bočem 20B,3250 Rogaška Slatina), Delavska hranilnica, d. d., Ljubljana; namen: MILAN; koda: CHAR.

Operaciji bi izpeljal svetovno priznani ortopedski kirurg dr. Dror Paley. Na evropskem inštitutu v Varšavi, kjer Paley dela, so Milana že pregledali in dali zeleno luč za dve operaciji desne roke. Za zahteven in dolg poseg bi morali odšteti skupno 107.000 evrov, kar je »enostavno prevelik zalogaj za naju z Moniko. Zato se obračava na dobre Slovence, ki jih srčno prosiva, naj nama pomagajo, da bova svojemu fantku lahko omogočila operacijo.« Poseg bi se moral zgoditi v naslednjih osmih mesecih, še preden Milan dopolni 20 mesecev.

Združitev moči dveh dežel

Denar zbirajo tako v Monikini domovini kot tudi v Sloveniji. »Slovenija bo kmalu dom vseh treh. Tu bi radi zaživeli kot družina. Za zdaj to žal še ni mogoče. Jaz imam službo v Sloveniji, moram služiti denar in ostajam tu. Monika z otrokom zaradi njegovega zdravja, ker ima tam vso potrebno oskrbo, pa tudi zaradi lastnega – partnerica ima namreč velike težave z očmi, ki so posledica diabetesa –, raje ostaja na Poljskem. Tam jima pomaga njena mama,« še o svoji družinici pove Matic, ki optimistično zre v dan, ko bo svoji dragi sopotnici lahko sporočil, da je Slovenija odprla srce in imata dovolj sredstev za poseg.

osebni arhiv
Mali Milan potrebuje našo pomoč.