Marca so na Necenzurirano.si prvi objavili podatke o najvišjih plačah v UKC Ljubljana za lanski december, ko je bil drugi val epidemije covida-19 na vrhuncu. Največ, nekaj manj kot 27.500 evrov bruto, je prejel zaposleni na kliniki za infekcijske bolezni. Povprečne plače tridesetih rekorderjev v lanskem decembru pa so znašale 18.200 evrov bruto. Kdo so, ni bilo mogoče izvedeti, saj so z UKC Ljubljana poslali le podatke o plačah zaposlenih brez njihovih imen.

V UKC Ljubljana so povprečne plače tridesetih rekorderjev v decembru znašale 18.200 evrov bruto. Največ, nekaj manj kot 27.500 evrov bruto, je prejel zaposleni na kliniki za infekcijske bolezni. Redno delo mu je prineslo 16.300 evrov, nadure, dežurstva, pripravljenost in vse ostalo pa 11.200 evrov. 

Na pomoč so se zato obrnili na informacijskega pooblaščenca. Ta je pred dobrim mesecem ugodil pritožbi Necenzurirano.si in izdal odločbo, s katero je UKC je naložil, da mora razkriti seznam plač skupaj z imeni. Toda v UKC te odločbe niso spoštovali, ampak so raje teden dni pred iztekom roka za posredovanje informacij vložili tožbo na upravno sodišče. S tem so si kupili več mesecev dodatnega časa, ki jih bo sodišče porabilo za odločanje o njihovi tožbi. Pri tem je treba upoštevati še zaostanke zaradi epidemije.

UKC Ljubljana je javni zdravstveni zavod, ki je v lasti Republike Slovenije. V celoti se financira iz javnih sredstev. Za covid in druge dodatke k plačam je šlo lani 200 milijonov evrov dodatnega denarja. Ko so Necenzurirano.si na UKC Ljubljana prvič zavrnili, je javni zavod vodil aktualni minister za zdravje Janez Poklukar. Zdaj je vršilec dolžnosti generalni direktor Jože Golobič, ki je bil pred tem predsednik sveta UKC Ljubljana.

So najvišje plače dobivali tudi tisti, ki so najmanj delali?

Zakaj skrivalnice? Imena najbolje plačanih zaposlenih bi odgovorila na vprašanje, ali so visoke dodatke prejemali tudi zdravniki, ki so med koronakrizo delali pri zasebnikih, na UKC Ljubljana pa jih praktično ni bilo. Prav tako bi postalo jasno, ali so bili med prejemniki zdravniki z oddelkov, ki so med epidemijo delali v omejenem obsegu ali bili celo zaprti, ob tem pa niso imeli stikov s potencialno okuženimi z novim koronavirusom.

Pri nekaterih zaposlenih se je to že potrdilo. Nadzor na Ortopedski kliniki Ljubljana je namreč pokazal nepravilnosti pri registraciji delovnega časa. Skupina dvanajstih ortopedov se je v obdobju od začetka novembra lani do konca februarja letos evidentirala na vhodu, njihovega gibanja po hodnikih pa niso zaznali. Ob tem so ti zdravniki prejemali visoke koronske dodatke, je poročala TV Slovenija. Evidentiral jih je varnostnik zunanjega varnostnega podjetja, ki naj bi že izgubil službo. Katere ukrepe so sprejeli proti ortopedom, ni znano.

Medtem ko so plače v bolnišnicah dosegale rekorde, je imel velik del prebivalstva omejen dostop do javnih zdravstvenih storitev. Tako so UKC Ljubljana in druge bolnišnice januarja in februarja letos zdravile za 22 odstotkov manj bolnikov kot v enakem obdobju lani. Ob tem so skupaj z zdravstvenimi domovi, koncesionarji in drugimi izvajalci v tem času opravile kar za 15 odstotkov manj specialističnih pregledov, zdravljenj, dializ, operacij in drugih posegov.

Medtem ko so plače v bolnišnicah dosegale rekorde, je imel velik del prebivalstva omejen dostop do javnih zdravstvenih storitev. Tako so UKC Ljubljana in druge bolnišnice januarja in februarja letos zdravile za 22 odstotkov manj bolnikov kot v enakem obdobju lani. Ob tem so skupaj z zdravstvenimi domovi, koncesionarji in drugimi izvajalci v tem času opravile kar za 15 odstotkov manj specialističnih pregledov, zdravljenj, dializ, operacij in drugih posegov.

Na podoben način kot pri plačah so v UKC Ljubljana svoje zaposlene zaščitili tudi pri soglasjih za delo pri zasebnih izvajalcih zdravstvenih storitev. Razkrili so le imena zdravnikov in število soglasij, ne pa tudi imen zasebnikov, pri katerih lahko delajo. V mariborski in celjski bolnišnici težav s posredovanjem teh informacij niso imeli.

Na Vrhniki kljub vsem zvijačam niso mogli preprečiti razkritja 

Na UKC Ljubljana se pri skrivanju seznama plač z imeni niso požvižgali le na odločbo informacijskega pooblaščenca, ampak tudi na sodno prakso. Pred desetimi leti je prišlo do podobnega primera, ko so v Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije zahtevali še bistveno več podatkov od Zdravstvenega doma Vrhnika.

Zaprosili so za seznam zaposlenih z bruto plačami za več mesecev, njihovo stopnjo in smer izobrazbe, naziv delovnega mesta in plačni razred. Ob tem pa še seznam zunanjih izvajalcev s predmetom pogodbe ter izplačanimi zneski za leto 2009 in prve tri mesece leta 2010. Toda postopek pridobivanja informacij se je zapletal. V Zdravstvenem domu Vrhnika so se najprej izgovarjali, da teh podatkov nimajo. Šele ko se je vmešal informacijski pooblaščenec, so jih našli, toda vztrajali, da bi z njihovim razkritjem kršili zakon o varovanju osebnih podatkov. Pri seznamu zunanjih izvajalcev so se sklicevali celo na poslovno skrivnost.

Ko je informacijski pooblaščenec po petih mesecih izdal odločbo in jim naložil razkritje vseh zahtevanih podatkov, so v zdravstvenem domu zoper odločbo takoj vložili tožbo. V upravni postopek so želeli vključiti celo vsakega javnega uslužbenca, čigar plače bi se razkrile, in zunanje izvajalce, kar bi drastično podaljšalo postopek. Sodišče je po osmih mesecih odločilo o tožbi in Zdravstveni dom Vrhnika v celoti zavrnilo. Strokovno združenje je na zahtevane podatke čakalo več kot leto dni. 

ukc-ljubljana
STA
V UKC Ljubljana so podatke o plačah skrivali, ko je bil generalni direktor Janez Poklukar.

Ob tem velja spomniti, da ministrstvo za notranje zadeve, ki ga vodi Aleš Hojs, že od januarja javno objavlja imena, položaje in plače policistov. Enako sta takrat storila tudi ministrstvo za obrambo Mateja Tonina in urad informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik, ki sta razkrila plače vseh uslužbencev. Prelesnikova je takrat pojasnila, da proti Hojsovemu ministrstvu ne bo uvedla inšpekcijskega postopka, »ker ni razvidnih kršitev varstva osebnih podatkov«.