V društvu Kralji ulice so prepričani, da z uvedbo predlogov tovrstnih kršitev ne bo nič manj, saj sta revščina in brezdomstvo del družbenega sistema, hkrati pa sta oba v porastu.
V trenutno veljavnem zakonu je zagrožena kazen za prenočevanje na javnem kraju 20.000 tolarjev (dobrih 83 evrov), za vsiljivo beračenje pa 10.000 tolarjev (dobrih 41 evrov). Če bo predlog zakona sprejet, bo kazen za prenočevanje na javnem mestu znašala 120 evrov, za vsiljivo beračenje pa od 250 do 500 evrov.
»Zelo smo zaskrbljeni zaradi zakonodaje, ki se pripravlja. Vse bolj se oddaljujemo od modela socialne države. Bližamo se skrajno neokapitalističnemu modelu, kjer si moraš vse pravice zaslužiti ali pa plačati. Vse več praks kaže na to, da si država želi finančno in socialno najšibkejše izriniti ne le na margino, prej z vidnega polja finančno dobro stoječih državljanov. Uradna državna dikcija, da ljudje ne smejo spati na javnih mestih, če bi s tem vznemirjali druge, je izredno skrb vzbujajoča,« poudarja Hana Košan iz Društva za pomoč in samopomoč brezdomcem Kralji ulice.
Revščina je del vsakdana in v porastu
V društvu so prepričani, da z uvedbo predlogov tovrstnih kršitev ne bo nič manj, saj sta revščina in brezdomstvo del družbenega sistema in vsakdana, hkrati pa sta oba v porastu. Menijo tudi, da povišanje kazni ne bo omejilo organiziranega beračenja iz tujine, ki pa ga je, kot ugotavljajo, pri nas relativno malo. Ko gre za vsiljivo beračenje, je vlada v obrazložitvi predlogov sprememb namreč zapisala, da se kot storilci prekrškov pojavljajo predvsem tujci.
»Najbolj sporno se nam pri tem zdi to, da bi bil za prekršek kaznovan nekdo, ki se objektivno ni zmožen izogniti storitvi prekrška,« pravi Košanova. Takšno kaznovanje po mnenju naše sogovornice vodi v nadaljnjo kriminalizacijo brezdomstva, pa tudi v pretirano birokratizacijo: opomini Fursa, postopki za nadomestni zapor zaradi nezmožnosti plačila kazni, predlogi za delo v splošno korist, njihova obravnava na sodiščih, postopki na probacijski enoti, predlogi za obročno odplačevanje, za oprostitev plačila sodnih stroškov …
Država naj raje poskrbi za stanovanja
»Poslanci, ki bodo glasovali o spremembah zakona, se morajo zavedati, da tudi če bodo socialno-ekonomsko šibke posameznike izrinili na rob družbe in rob mesta, izginili ne bodo. Dokler zanje ne bo poskrbljeno celovito, bodo ostajali trn v peti države,« poudarja Hana Košan. »Izvajalci na področju brezdomstva ter strokovnjaki s tega področja menimo, da je brezdomstvo neposredno povezano s stanovanjsko politiko, zato bi odgovornost za brezdomstvo s pleč tistih, ki ga trpijo, radi prenesli na državo, ki bi morala zagotoviti varno in dostojno bivališče za vse svoje prebivalce.«
In kako so se na novico o predlaganih spremembah zakona odzvali brezdomni? »Tisti, ki so kazni že dobili, so bili zelo vznemirjeni in obupani. Sicer pa so zaradi nenehnih kazni in sankcij, ki so jih že preživeli v svoji brezdomni karieri, že precej otopeli in jih tovrstne novice niti ne presenečajo,« pojasnjuje Hana Košan. Do protikoronskih ukrepov sicer v društvu kazni za vsiljivo beračenje in spanje na javnem kraju praktično niso zaznali. »Z naraščanjem vsesplošne tesnobe zaradi negotovega stanja med pandemijo pa je zelo očitno narasla tudi nestrpnost ljudi, ki so začeli brezdomne posameznike prijavljati oblastem,« še pravi Košanova.
