Dolgoletni vplivni kadri SDS se umikajo novemu omrežju

Notranje čiščenje v SDS: bodo novi obrazi pomagali stranki zavladati državnemu gospodarstvu?

Primož Cirman/Tomaž Modic/Vesna Vuković, Necenzurirano.si
5. 6. 2021, 07.51
Deli članek:

V začetku aprila je vodenje Pošte Slovenije prevzel 33-letni Tomaž Kokot. Šlo je za popolnega neznanca v gospodarskih krogih, ki se je do zdaj preživljal kot samostojni podjetnik in izvršni direktor družinskega podjetja za informacijske rešitve. Velikega podjetja nikoli ni videl od znotraj. Kljub temu ga je nadzorni svet Pošte Slovenije imenoval na čelo državne družbe, ki ima skoraj 6000 zaposlenih, sedel pa bo še v nadzornem svetu Intereurope.

STA/Bobo/Mediaspeed
V senci kadrovskih bitk je prišlo tudi do čiščenja v vrstah SDS. Novi kadri SDS večinoma prihajajo iz vzhodnih delov Slovenije, kjer je stranka izrazito močna.

Tomaž Kokot, nekdanji občinski svetnik in kandidat SDS za župana Poljčan, je le eden od kadrov stranke, ki so v času tretje Janševe vlade doživeli velikanske karierne preskoke. Šestintridesetletni Iztok Černoša je inženir iz Šoštanja, ki je bil še dobro leto dni zaposlen kot nadzornik gradenj v lokalnem gradbenem podjetju. Danes ni le član uprave podjetja 2TDK za gradnjo drugega tira, ampak še predsednik nadzornega sveta Telekoma Slovenije in član nadzornega sveta Istrabenz Turizma. Cvetko Sršen, nekdanji kandidat SDS za župana Krškega, vodi upravo Telekoma Slovenije in nadzorni svet Gen Energije, solastnico krške nuklearke. Pred tem je bil na čelu celjske območne enote Pošte Slovenije. Še en kader SDS Franc Dover, do zdaj direktor mariborske Snage, vodi upravni odbor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znane kot slabe banke, in nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). 

Od starih sil SDS, ki so v času dveh Janševih vlad obvladovale državna podjetja, so »preživeli« le redki. Ob Rožiču še denimo Peter Ješovnik, državni sekretar na ministrstvu za finance, pristojen za Slovenski državni holding (SDH) in DUTB, in Peter Kavčič, nekdanji nadzornik Nove KBM, ki je bil zdaj imenovan med nadzornike Zavarovalnice Triglav.

Vsi našteti so člani novega omrežja, s katerim želi SDS v tretjem Janševem mandatu zavladati državnemu gospodarstvu. V njem ni več nekaterih prvoborcev stranke in dolgoletnih vplivnih strankarskih kadrov iz obdobja prvih dveh Janševih vlad. V senci kadrovskih bitk je namreč prišlo tudi do »čiščenja« znotraj vrst SDS. Na političnem polju je Janša ta teden dokončno prekrižal nekdanjega vodjo poslanske skupine SDS Jožeta Tanka, dolgoletni poslanec Branko Grims pa očitno izgublja bitko za premierjevo naklonjenost, ki jo že več let bije z Žanom Mahničem, državnim sekretarjem za nacionalno varnost. Na gospodarskem polju pa smo zamenjavi strankarske elite priča že več mesecev. 

Koga ni več v kadrovski eliti SDS

Najodmevnejši je bil padec Borisa Novaka, dolgoletnega direktorja Pošte Slovenije, ki je 15 let veljal za zvest Janšev kader. Toda moral je oditi, saj kot šef upravnega odbora DUTB ni želel izpeljati prisilne poravnave telekomunikacijskega operaterja T-2, s katero bi se ta rešil dolgov. Prav tako se je upiral pritisku na nekatere lastnike medijev. 

Že februarja je Novaka na DUTB zamenjal Dover. Izvršni direktor je postal Dimitrij Piciga, direktor novogoriškega Hita v času prve Janševe vlade. Tudi on je moral oditi zaradi enakih razlogov kot Novak. Nasledil ga je Robert Rožič, dolgoletni kader SDS, ki je s predsednikom vlade tudi osebno povezan. Leta 2005 je namreč od pozneje propadlega gradbinca Imos odkupil stanovanje v Ljubljani, kjer je pred tem živel Janša. To je bil eden od členov v verigi Janševih nepremičninskih transakcij, zaradi katerih je specializirano državno tožilstvo proti njemu vložilo obtožnico. Rožič ima dobre odnose tako z generalnim sekretarjem SDS Borutom Dolancem kot z lobistom Markom Pogorevcem, ki spada v krog NSi. 

Prav tako na kadrovskem zemljevidu SDS ni več Boruta Petka, nekdanjega tajnika v Janševem kabinetu. Z Novakom je veljal za temelj »mariborske naveze« SDS, ki je bila najvplivnejša v času prve Janševe vlade. Velik del Petkove vloge je prevzel Rok Snežič, Janšev osebni prijatelj in svetovalec za področje davkov, ki ima kot eden redkih tudi neposredni dostop do predsednika vlade. Trenutno ga preiskuje Nacionalni preiskovalni urad (NPU) zaradi njegove vloge v mednarodni mreži, ki je od leta 2016 v več državah obrnila 22 milijonov evrov denarja. Ker so preiskovalci v Snežiča usmerili luč, naj bi v ospredje vse bolj stopal Sebastjan Vežnaver, podjetnik iz Kopra, ki po naših informacijah opravlja vse več operativnih poslov za interesne kroge, povezane s SDS. 

Ubogljivi kadri iz vzhodnih delov Slovenije

Kdo so torej novi »šerifi v mestu«? Če odštejemo Mateja Lahovnika, Francija Matoza, Ivana Simiča in Jurija Toplaka, ki so nadzorniške položaje v Krki, Slovenskih železnicah, SDH in Telekomu dobili kot nagrado za svoje dosedanje politično in drugo delo za SDS ali Janšo osebno, je edini kriterij lojalnost. Po pričevanjih številnih virov so novi obrazi v gospodarskem omrežju SDS vojaki, ki delujejo na daljinski upravljavec. Če kot novinar želite izjavo Franca Doverja o delovanju nadzornega sveta HSE, vas bo napotil na upravo, ki bi mu morala biti formalno podrejena. Tam se boste morali obrniti na Ksenijo Koren, vrsto let ključno Janševo medijsko operativko, ki je v tej družbi pristojna za odnose z javnostmi. 

Tudi kazenski postopki očitno niso ovira za imenovanje na položaje. Proti novemu nadzorniku Petrola Aleksandru Zupančiču, sicer vodji kabineta ministra za okolje Andreja Vizjaka (SDS), je vložen obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja kršenja temeljnih pravic delavcev iz obdobja, ko je vodil brežiško komunalo. 

Novi kadri SDS večinoma prihajajo iz vzhodnih delov Slovenije, kjer je stranka izrazito močna. V nasprotju s predhodniki, kot je bil Novak, so se očitno pripravljeni podpisati pod vsako, še tako sporno poslovno odločitev. Uprava Telekoma je tako pred kratkim zaustavila razpis za prodajo hčerinske družbe TS Media, lastnice portala Siol.net, čeprav je imela na mizi skoraj pet milijonov evrov vredno ponudbo United Groupa. Toda na vsak način jo je želela prodati vnaprej izbranemu kupcu – madžarskemu oligarhu Jozsefu Vidi, ki je že pred tem od Telekoma kupil Planet TV. 

Vse to povečuje verjetnost za ponavljanje zgodb iz obdobja med letoma 2004 in 2008, ko so Janševi kadri s slabimi naložbami v Sloveniji in na Balkanu finančno izčrpali državna podjetja. Nekatera (Petrol, Luka Koper) so si zaradi poznejšega okrevanja gospodarstva opomogla, druga (Telekom, Intereuropa, Hit) posledice nosijo še danes. Tudi zdaj se vzorec ponavlja. Slišati je mogoče za načrte o novih zalednih terminalih za Luko Koper v Sloveniji. V ozadju zamenjave oblasti v Pošti Slovenije pa naj bi bili interesi, povezani z nepremičninami Intereurope v Srbiji. 

Ljudje brez izkušenj in z lažnimi izjavami 

Na najpomembnejše položaje v državnem gospodarstvu prihajajo ljudje brez ustreznih izkušenj in znanj, ki jih zasebni lastniki tja nikoli ne bi nastavili. V upravi Telekoma imajo po informacijah Necenzurirano.si precejšnje težave z znanjem angleščine. Sršen je za prvo finančnico skupine, ki ima slabih 700 milijonov evrov letnih prihodkov, s Pošte Slovenije pripeljal strokovno koordinatorico za kadrovske zadeve Barbaro Galičič Drakslar. Še vedno je članica nadzornega odbora občine Šenčur, kjer župan Ciril Kozjek vlada s podporo SDS. 

Kadrovske operacije v državnih podjetjih uradno vodi SDH, ki ga vodi Janez Žlak, dolgoletni član SDS iz Trbovelj, od koder prihaja tudi Borut Dolanc, generalni sekretar stranke. A institucija, ki bi morala uveljavljati načela korporativnega upravljanja, postaja le še kulisa za politična kadrovanja. Najbolj v nebo vpijoč je primer Branka Bračka, nekdanjega člana izvršilnega odbora SDS. Bračko je v postopku kandidature za nadzornika Petrola predložil lažno izjavo, da ni več funkcionar stranke. Šele po razkritju Necenzurirano.si je s položaja v Petrolu odstopil. Ne le da SDH proti njemu ni ukrepal, ampak ga je celo predlagal v nadzorni svet Zavarovalnice Triglav, kamor je bil Bračko prejšnji mesec tudi imenovan.