Drug proti drugemu

Sprašujejo se, ali se javni denar res pretaka zakonito in pravično

Polona Krušec
2. 6. 2021, 18.11
Deli članek:

Medobčinskemu društvu invalidov Domžale se poraja dvom, kako se porabljajo in delijo finančna sredstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij prek Zveze delovnih invalidov Slovenije. Prepričani so, da se financ med invalidske organizacije ne razporeja v skladu z zakonom, pa tudi to, da se jih ne deli pravično.

STA
Domžalsko medobčinsko društvo invalidov v Zdis uperja več očitkov.

Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (Fiho), vsako leto prejme okoli 20 milijonov evrov javnih sredstev. Njeni prihodki so sestavljeni iz koncesijskih dajatev prirediteljev iger na srečo in dividend Loterije Slovenije, katere 40-odstotna lastnica je omenjena fundacija.

Ta sredstva nato prek razpisov podelijo več kot 120 invalidskim in humanitarnim organizacijam. Eno najbolj glasnih, ko gre za upravljanje financ fundacije, je Medobčinsko društvo invalidov Domžale, ki vključuje občine Domžale, Lukovica, Moravče, Mengeš, Moravče ter Trzin in ki je tudi eno največjih tovrstnih društev v državi, saj šteje prek 1500 članov, od tega je 1270 invalidov.

Njihova predsednica je Vida Perne, ki poudarja, da si zelo prizadevajo za zakonito, transparentno in javno delovanje tako svoje organizacije kot krovne, torej Zveze delovnih invalidov Slovenije (ZDIS), pa tudi njihovega financerja, Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (Fiho).

P.K.
Vida Perne poudarja, da bi moralo biti delovanje Zveze delovnih invalidov Slovenije zakonito, transparentno in javno.

Kaj jih skrbi

Pernetova pravi, da Fiho za invalidske organizacije razpiše okoli 11 milijonov, za humanitarne pa dobrih šest milijonov evrov. »Fiho objavi javni razpis v oktobru, nanj pa se društva zaradi pravilnika o delitvi sredstev, ki ga je sprejel Fiho, ne moremo prijaviti direktno, ker ne delujemo na državni ravni, čeprav zakon o invalidskih organizacijah to ne zahteva. Zato mora naše društvo, če hoče prejeti sredstva, zanje kandidirati prek Zveze delovnih invalidov Slovenije (Zdis). Zveza je namreč reprezentativna invalidska organizacija, ki naj bi skrbela za vse delovne invalide v Sloveniji, za vse invalide po zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov ter za vse s telesno okvaro,« pojasnjuje Pernetova.

Kot razlaga nadalje, je njihovo društvo šesto najštevilnejše od 69, kolikor jih je v Sloveniji vključenih v Zdis, »a kljub temu prejme samo okoli 15.000 evrov tako za izvedbo osmih posebnih socialnih programov kot za splošno delovanje«. Ker se jim to zdi čudno, so že večkrat želeli preveriti, kako se pretaka denar v Zdis, a to po njihovih besedah ni bilo mogoče, saj »je nam, članom zveze, dovoljen le vpogled v letna poročila, ne pa tudi finančna poročila, ki bi razkrila tekoče odlive«, je dejala sogovornica. Zveza delovnih invalidov Slovenije je sicer po njenih besedah na javnem razpisu od Fiha prejela okoli milijon in pol evrov. »Menimo, da ta denar zveza porablja malo po svoje, pa tudi delijo ga ne pošteno, niti transparentno.«

Zamrznitev in tožba

Že od jeseni 2016 je Medobčinsko društvo invalidov Domžale med glasnejšimi, ko gre za enakopravno obravnavanje invalidskih organizacij pri razporejanju javnih sredstev. Vida Perne je v funkciji članice upravnega odbora Zdisa septembra 2016 pripravila pobudo za sklic izredne seje upravnega odbora Zdisa, na kateri bi tudi v imenu društev zahtevala določena pojasnila glede njihovega poslovanja. »Naš vtikanje v njihovo poslovanje ni bilo dobro sprejeto, kar so kmalu tudi nazorno pokazali. Zdis je namreč začel izvajati povračilne ukrepe, in sicer tako, da je upravni odbor zveze na predlog svojega predsednika, brez vsakršnega predhodno pripravljenega in članom vročenega gradiva, društvu za pol leta zamrznil razporejena denarna sredstva Fiha ter jim blokiral dostop do informacij na spletnem portalu Zdis. Najbolj tragična pa je bila odločitev upravnega odbora Zdisa, da se invalidom, članom društva, onemogoči udeležbo v storitvah Zdisa. Poleg tega so začeli drezati še v naše društvo in želeli sprožiti nadzor nad tem, kako porabljamo sredstva. Očitali so nam, da nismo pravilno rokovali s financami, in sicer konkretno z 2150 evri, zato so vložili tožbo, meni kot predsednici društva invalidov pa napovedali obravnavo na častnem razsodišču Zdisa, ki pa je uvedbo postopka zavrnilo.«

Z dva tisoč evri do sodišča

Tričlanska skupina je, kot v nadaljevanju razlaga Pernetova, pregledala dokumentacijo domžalskega društva invalidov in vzela kopije računov, »po mesecu dni pa nas je seznanila, da smo 2150 evrov porabili nenamensko. Zadeva je bila na sodišču, saj smo osporavali tako nadzoru samemu kot očitkom o nenamenski porabi.« Sredstva, zaradi katerih je do tožbe sploh prišlo, so bila namensko porabljena za posebne socialne programe društva, natančneje za invalide. Vse skupaj se je nedavno končalo s poravnavo pred sodiščem, pri kateri je Zdis umaknil tožbo, epilog na sodišču pa ni prinesel odgovorov glede zakonitosti in transparentnosti delovanja in poslovanja Zdisa, je povedala predsednica društva.

Bistvo, ki bi ga rada poudarila je, »da je nujno treba zagotoviti transparentno delovanje Fiha in Zveze delovnih invalidov Slovenije (ZDIS), pa tudi, kako je mogoče, da za isto naše društvo prejme manj kot en odstotek sredstev Fiha, v primerjavi z najbolj financiranimi društvi. Nesprejemljivo pa je tudi, da so nas tožili za nenamensko porabo 2150 evrov, ki ni bila nenamenska, kot sem razložila prejle. Gre samo za nagajanje, ker smo jih vzeli pod drobnogled …«

Zdis se odziva …

Kaj pa so o razporejanju financ povedali na Zvezi delovnih invalidov Slovenije (Zdis)? Pojasnili so, da se njihovo razdeljevanje sredstev Fiha na lokalno raven naslanja na pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev Zdisa. Po njihovih besedah se sredstva v skladu s tem pravilnikom posameznim društvom »dodeljujejo na podlagi njihovih finančno ovrednotenih letnih delovnih programov in v skladu s točkovnim sistemom, ki upošteva število invalidov v društvu in obseg izvajanja posebnih socialnih programov«. 

Na očitek Pernetove, da jo čudi, zakaj kot eno najštevilnejše od 69 društev, kolikor jih je v Sloveniji vključenih v Zdis, dobijo samo okoli 15.000 evrov, kar je po njeno precej manj kot marsikatero manjše, manj aktivno društvo, zveza opozarja, da kriterij dodeljevanja sredstev »ni odvisen samo od števila članov, zato ta kriterij ni relevanten za presojo višine dodeljenih sredstev«.

Nič ni onkraj zakona, zagotavljajo

V zvezi s transparentnostjo svojega delovanja in upravljanja financ pa so pojasnili, da status njihove organizacije določa, da »zveza o svojem delu javnost obvešča prek lastnega dogovorjenega informacijskega sistema, sredstev javnega obveščanja in prek predstavnikov v organih zveze«. Zdis, tako še sporočajo, o svojem delu člane obvešča tudi z izdajanjem informacij in obvestil, z objavljanjem vabil in s pravico vpogleda članom v zapisnike organov zveze.

»Kar zadeva transparentnost upravljanja financ, pa bi radi poudarili, da 39. člen statuta Zdisa določa, da naša zveza svoje podatke o finančnem poslovanju sestavlja tako, da so posebej razvidni finančni viri, stroški za delovanje, za izvajanje posebnih socialnih programov in za naložbe. Podatki se izkazujejo v skladu z računovodskim standardom za invalidske organizacije,« so dejali in dodali, da zveza svoje letno poročilo posreduje tudi Ajpesu. »Iz pojasnjenega je razvidno, da Zdis zagotavlja transparentnost svojega delovanja skladno z veljavno zakonodajo in drugimi predpisi s tega področja.«