#Novanormalnost

Raziskava med Slovenci: Če bi lahko izbirali, bi se jih cepilo še precej več

S.R./STA
19. 5. 2021, 18.25
Posodobljeno: 19. 5. 2021, 18.33
Deli članek:

Možnost izbire cepiva bi namero za cepljenje dvignila proti 70 odstotkom. V raziskavi opažajo tudi izboljšanje osebnega počutja, manj zaskrbljenosti in občutno več optimizma med ljudmi.

Bobo
Fotografija je simbolična.

Družba Valicon je meritev opravila med 14. in 16. majem na vzorcu 514 oseb.

Družba Valicon je v okviru raziskave #Novanormalnost v zadnji meritvi pri nas izmerila doslej najvišjo realizirano in izraženo namero za cepljenje proti covidu-19, ki se je zelo približala 60 odstotkom. Gre za seštevek že vsaj enkrat cepljenih in tistih, ki pravijo, da se bodo zagotovo ali verjetno cepili. Trend je v zadnjem mesecu pozitiven. Podobno visoko namero, a ob precej manjšem deležu že cepljenih, so sicer izmerili v začetku aprila ter v drugi polovici februarja. Po njihovih ocenah je zdaj minimalna dosegljiva stopnja precepljenosti v populaciji od 18 do 75 let 65-odstotna, maksimalna pa 81-odstotna.

Očitno se torej soočamo s tretjim vrhom in pozitivnim trendom v realizirani in izraženi nameri, še bolj pa bi ta trend pospešila možnost izbire cepiva, so dodali. Če bi bilo namreč možno izbirati med različnimi cepivi, bi se izražena namera (ta znaša 33 odstotkov, polovica od teh zagotovo, polovica verjetno) dvignila za dobro četrtino oziroma za devet odstotnih točk, na 42 odstotkov, pri čemer bi se delež "zagotovo da" skoraj podvojil, s 16 na 30 odstotkov.

Nagrade manj vabljive

V precej manjši meri bi na izraženo namero vplivale različne nagrade, ki bi prispevale le dve odstotni točki k izraženi nameri za cepljenje. Kot možnosti so navedli nagrado v višini 20 evrov, vključitev v žrebanje za večjo nagrado v vrednosti 5000 evrov ali turistični bon. Nagrade bi predvsem vplivale na prelivanje anketirancev iz verjetne v gotovo namero, manj pa na spremembo mnenja tistih, ki cepljenju niso naklonjeni. Ob uporabi obeh vzpodbud hkrati bi se izražena namera dvignila za deset odstotnih točk, na 43 odstotkov.

Ti rezultati kažejo, da je vnaprej določeno cepivo trenutno glavna ovira za določen del prebivalstva in da bi se z možnostjo izbire izražena in realizirana namera bistveno povečali, ocenjujejo v Valiconu.

Več optimizma

Vladi se je sicer v zadnjih dveh tednih zaupanje pri upravljanju epidemije nekoliko izboljšalo, razmerje med odgovoroma bolj zaupam ter bolj ne zaupam je med anketiranimi sedaj 28 proti 72.

Zadnja meritev kaže, da je dojemanje trenutnih razmer precej manj negativno, manj je zaskrbljenosti in občutno več je optimizma. Tudi drugi kazalci kažejo, da se razmere počasi umirjajo in da se vračamo k bolj normalnemu življenju. V tokratni meritvi zaznavajo občutno izboljšanje osebnega počutja. Delež teh, ki situacijo dojemajo kot negativno, je prvič od februarja padel pod 60 odstotkov in znaša 53 odstotkov.

Delež tistih, ki situacijo opisujejo kot "normalno glede na nove razmere", je 20-odstoten in je od prejšnje meritve narasel za deset odstotnih točk. Delež teh, ki menijo, da je njihovo življenje slabše kot pred epidemijo, je padel za sedem odstotnih točk, a se je za ta odgovor še vedno odločila polovica anketirancev.

Nekoliko več, in sicer 39 odstotkov, vprašanih ocenjuje, da je njihovo življenje enako kot pred epidemijo, za štiri odstotke pa je zrasel tudi delež teh, ki menijo, da je njihovo življenje boljše kot pred epidemijo. Ta delež je 11-odstoten.

Delo od doma

Eden od kazalcev vračanja v (novo) normalnost je tudi upad deleža zaposlenih, ki delo opravljajo samo od doma. Ta se je v primerjavi z aprilom prepolovil in zdaj predstavlja štiri odstotke vprašanih. Da ves čas delajo na delovnem mestu, je tokrat odgovorilo več kot tri četrtine vprašanih.

V tokratni meritvi je tudi več takih, ki pravijo, da trošijo več kot pred pol leta. Nekoliko nižji je delež teh, ki dogajanje v zvezi z epidemijo spremljajo redno, saj je ta odstotek z 48 padel na 45 odstotkov.