DOBIČKONOSEN POSEL

Zakaj se cene enakih zdravil razlikujejo od države do države

Dženana Kmetec / Štajerski tednik
19. 5. 2021, 06.53
Posodobljeno: 19. 5. 2021, 08.27
Deli članek:

Lani so slovenske lekarne zabeležile rast prodaje zdravil na recept, brez recepta in tudi drugih izdelkov; 482,3 milijona evrov je znašala samo prodaja zdravil na recepte.

Profimedia
Lani je prodaja zdravil na recepte znašala 482,3 milijona evrov. V primerjavi z letom prej je to 5,6-odstotna rast.

Predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič pravi, da smo po porabi in cenah v evropskem povprečju. Imamo pa precej višje cene kot nekatere sosednje države. Zakaj so v Bosni, Srbiji in tudi na Hrvaškem nekatera zdravila – celo slovenske proizvodnje – cenejša? Statistika prodaje slovenskih lekarn za leto 2020 je rekordna. Lekarne po vsej državi so ustvarile izjemno visoko rast. Zdravila na recepte so bila vredna 482,3 milijona evrov, kar je za dobrih pet odstotkov več kot leta 2019.

Vrednost zdravil, izdanih brez recepta, je 62,5 milijona evrov, rast njihove prodaje je bila glede na leto 2019 nekoliko manjša, 3,5-odstotna. Najvišjo rast so lekarnarji zabeležili pri prodaji drugih izdelkov, ki jih ponujajo. Prodali so jih za 74,5 milijona evrov in tako v primerjavi z letom prej prodajo povečali za 7,5 odstotka. Skupaj je promet slovenskih lekarn lani znašal 619,3 milijona evrov.

Je dobra prodaja rezultat visokih cen zdravil?

Pri oblikovanju cen zdravil na recepte je Slovenija odvisna tudi od drugih držav. Izračunavajo se namreč na osnovi cen v referenčnih državah, to pa so Nemčija, Avstrija in Francija. Cena zdravila na recept pri nas znaša odstotek povprečne cene iz omenjenih treh držav in pri originatorskih zdravilih maksimalno 100 %.

Na cene zdravil vpliva več dejavnikov. Pri zdravilih na recept so to: politika države, v kateri je zdravilo izdano, sistem zdravstvenega zavarovanja ter politika zdravstvenih zavarovalnic. »Na ceno vpliva predvsem to, ali bo zdravilo sploh razvrščeno na listo in v kakšnem deležu bo krito iz osnovnega oziroma prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Država s pravilnikom o oblikovanju cen zdravil na debelo posredno določi veleprodajno ceno zdravila, s Splošnim dogovorom pa še višino lekarniške storitve. V Sloveniji se pri zdravilih na recept in zdravilih brez recepta cene oblikujejo po storitvenem sistemu. To pomeni, da je storitev lekarne enaka, ne glede na višino nabavne cene. Če sta na recept predpisani dve škatlici zdravila (kar je povprečje), je dodana storitev na eno škatlico 1,07 evra,« je pojasnila predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.

Cene zdravil brez recepta oblikujeta proizvajalec in uvoznik

Tudi za zdravila, ki se izdajo brez recepta, v Sloveniji velja storitveni sistem. A kot pojasnjuje Potočnik Benčičeva, s to razliko, da je pri tem vrednost, torej pribitek na škatlico, vedno enaka, torej ne glede na število škatlic. Zakonsko je prodaja omejena na tri škatlice oziroma tri najmanjša pakiranja, z namenom preprečevanja zlorabe oziroma prekomerne uporabe. Vrednost storitev je pri zdravilih, izdanih brez recepta, za nekaj odstotkov višja.

»Pri zdravilih brez recepta na ceno najbolj vpliva odločitev proizvajalca oziroma uvoznika. Ta se odloči za svojo prodajno ceno in odloča se praviloma glede na predvideno prodajo (število prebivalcev) ter glede na kupno moč,« cenovno politiko pojasnjuje predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.

Vse je trg ...

Prav to naj bi bil eden izmed razlogov, da so cene zdravil pri nas višje kot v nekaterih drugih državah. Majhnost Slovenije in višji življenjski standard kot na primer v Bosni ali Srbiji prodajalcem omogočata določitev višjih cen. »Ker so maloprodajne cene zdravil brez recepta prav tako oblikovane po storitvenem sistemu, so zato zdravila z nižjo nabavno vrednostjo sorazmerno dražja in zdravila z višjo nabavno vrednostjo cenejša.«