Voditelji Slovenije, Hrvaške, BiH, Srbije, Črne Gore, Severne Makedonije, Kosova in Albanije, torej voditelji procesa Brdo-Brioni, so po navedbah slovenskega predsednika Boruta Pahorja, ki je gostil današnji vrh, sprejeli skupno izjavo. Vsebina izjave še ni znana, naj bi pa v njej dali močno sporočilo o pomenu širitvenega procesa, ki mora biti hitrejši in imeti pred očmi ne le posamezno državo, temveč celotno območje Zahodnega Balkana. V skupni izjavi po njegovih besedah pozivajo EU, naj vidi Zahodni Balkan kot celoto in ne samo kot posamične države, s katerimi se pogaja Evropska komisija.

V izjavi zaradi nasprotovanja srbskega predsednika Aleksandra Vučića ni omenjena nespremenljivost meja na Balkanu, čeprav po Pahorjevih besedah vsi voditelji pobude nasprotujejo spremembam meja.

Na novinarski konferenci je ocenil, da je bil današnji sestanek eden najtežjih, saj je vsak udeleženec predstavil svoja stališča, a so na koncu prišli do kompromisa. "To ni kompromis, ki bi bil prazen, ampak je zelo sporočilen," je o skupni izjavi dejal Pahor. O tri ure trajajočih pogajanjih za zaprtimi vrati je povedal, da je bilo veliko razlik in razhajanj, prišlo je tudi do povišanih tonov in do pomiritve. "Na koncu smo prišli do sporočil, ki so po našem mnenju zelo pomembna za ljudi v regiji in za voditelje EU," je poudaril.

Voditelji v dokumentu poudarjajo, da je širitev EU na celoten Zahodni Balkan v političnem, varnostnem in gospodarskem interesu Unije, je geopolitična nujnost in predstavlja glavni političnih pogoj za stabilno, uspešno in trajnostno evropsko prihodnost. Dodajajo še, da gre pri širitvi unije za vzajemen proces - na eni strani mora EU pospešiti proces širitve, na drugi strani pa morajo države Zahodnega Balkana pospešiti reforme.

brdo-pri-kranju, brdo-brioni, pahor, vučić, milanović
Bobo
Srečanje voditelji procesa Brdo-Brioni na Brdu pri Kranju.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je z Brda pri Kranju že odpotoval v Bruselj, je v izjavi za medije dejal, da je najpomembnejše, da obstaja konsenz o nadaljevanju evropske poti za celo regijo. "Podprli smo namere, želje in zahteve drugih na Zahodnem Balkanu po določitvi datuma za pogajanja in vizumski liberalizaciji," je dejal. Dodal je, da je bilo na srečanju veliko stvari, o katerih niso bili soglasni, tudi o vprašanju spreminjanja meja. Kot je pojasnil, si nekateri spreminjanje meja tolmačijo na dva načina, kakor jim paše, Srbija pa meni, da se jih ne sme spreminjati izven pravil.

Srbija se je po njegovih besedah vedno zavzemala za nespremenljivost meja, ki jih priznavajo Združeni narodi. "Ta naša pobuda ni bila sprejeta, s preostankom besedila pa smo zadovoljni," je dejal. Poudaril je, da so nekateri zahtevali veliko več in so zelo nezadovoljni.