Poslanci so na današnji seji z 49 glasovi za in 34 proti potrdili vladno novelo zakona o nalezljivih boleznih, ki med drugim uvaja nadzor nad izvajanjem karantene na domu. Za nespoštovanje ukrepa so predvidene globe med 400 in 4000 evrov.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) lahko posameznika napoti v karanteno v primeru visoko tveganega stika z okuženo osebo, policija pa ob prihodu osebe z območja z visokim tveganjem za okužbo. Med drugim je novo to, da bo oseba morala podpisati izjavo o seznanitvi s karanteno, v nasprotnem primeru ji bo karantena odrejena z odločbo ministrstva, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar.

Posameznika, ki bo prestajal karanteno na domu, bo lahko obiskal zdravstveni inšpektor in ugotavljal, ali se oseba nahaja doma in spoštuje navodila NIJZ. Za nespoštovanje ukrepa so predvidene globe med 400 in 4000 evrov.

Razlika z veljavno zakonodajo je po besedah Vindišarja v tem, da bodo inšpektorji izvajanje tega ukrepa zdaj tudi sistematično preverjali. "Jaz zdravstvenega inšpektorata ne razumem kot represivnega organa, ampak kot organ, ki nadzira dogovorjene zakone," pa je odvrnil na očitke o represivnih ukrepih.

Novela ureja tudi pridobitev izjave o karanteni na domu preko informacijske rešitve, v katero bo lahko oseba podatke vnesla sama. To pomenilo razbremenitev policije in zmanjšanje administrativnih postopkov na mejah.

Z dopolnili, ki jih je danes vložila koalicija, so sledili tudi opozorilom parlamentarne zakonodajno-pravne službe, ki je na ponedeljkovi seji matičnega odbora imela več pripomb. Kot je pojasnil Vindišar, se jasneje definira razmejitev med karanteno in karanteno na domu ter se jasneje določa postopek in pristojnosti napotitve oziroma odreditve karantene na domu. Na novo se določajo tudi podatki, ki jih pristojni organi pridobivajo ali pa oseba sama posreduje za pridobitev izjave o karanteni na domu preko informacijske rešitve.

Z novelo razširjajo tudi definicijo karantene in kdaj se lahko razglasi. To je v primeru, kadar so bile osebe v stiku s povzročiteljem kuge ali virusne hemoragične mrzlice, pa tudi v primeru stika s povzročiteljem druge nalezljive bolezni, za katero je bila razglašena epidemija. Lahko pa za posamezno nalezljivo bolezen NIJZ odloči, da je zaradi nevarnosti hitrega širjenja okužbe, ki predstavlja tveganje za zdravje, tak ukrep potreben.