Spomnimo: V sodelovanju nevladnih organizacij Društvo Ženska svetovalnica, Društvo za nenasilno komunikacijo in Društvo SOS telefon, ki delujejo na področju preprečevanja in ustavljanja nasilja v intimnopartnerskih odnosih in družini, je nastala ozaveščevalna akcija Znamenja. Oglas - na katerem je otrok z materinim znamenjem in modrico, ki je označena kot očetovo znamenje - je konec aprila sprožil številne kritike. Očitki so leteli na to, da gre pri kampanji za stereotipizacijo partnerjev in očetov kot nasilnežev.

Nevladne organizacije, ki so pripravile omenjeno kampanjo, so plakat, na katerem je bilo napisano 'očetovo znamenje', umaknile z družbenih omrežij, veleplakate pa popravile in po njihovih besedah dodale bolj nevtralen napis "znamenje nasilja".

V izogib nasilju, ga je treba najprej nasloviti

Študentsko društvo Iskra pa je v teh dneh izrazilo zaskrbljenost nad negativnim sprejetjem sporočila omenjene ozaveščevalne akcije. "Za približevanje k družbi brez nasilja moramo nujno prepoznati strukture, ki nasilje ustvarjajo in ga dopuščajo, ter problem nasilja tudi konkretno nasloviti. Zaskrbljujoče je, da se je javnost hitro in ostro odzvala zgolj zato, ker je v sporočilu plakata prepoznala stereotipizacijo moških, pri čemer je problem nasilja, katerega posledice so dejanske žrtve – najpogosteje ženske in otroci –, potisnila na stranski tir," so zapisale članice omenjenega društva.

Dodale so, da je v izogib nasilju, tega najprej treba nasloviti.  "Nasilje ni očem skrito: znamenja so jasno vidna. Ozaveščevalna akcija ‘Znamenja’ je želela nasilje narediti vidno zato, da bi se lahko zamislili nad svojimi dejanji, dejanji bližnjih, prijateljev, kolegic, znancev; ob tem pa podati jasno sporočilo, da je pot iz nasilja možna. Ni enostavna pot, je pa zelo jasna – izhod iz brezizhodnosti je klic na telefonsko številko 113," so bile jasne. 

Po njihovih besedah so kritike in negativni odzivi na kampanjo pokazali, da  se kot družba nismo sposobni zamisliti nad svojimi dejanji. "V naši družbi ima nasilje spol – a ne zato, ker bi bili moški ‘po naravi’ nasilni. Nasilje je zgolj mehanizem, ki reproducira moč nad nekom drugim. V trenutni, patriarhalni družbi imajo moški na razpolago več moči".

Več kaznivih dejanj nasilja v družini

Ljudje smo v koronačasih več časa preživeli doma, za ženske in otroke, ki so deležni partnerskega oziroma družinskega nasilja, pa dom ne predstavlja varnega okolja, so opozorile članice društva in navedle, da je v času epidemije v letu 2020 slovenska policija obravnavala 12,9 odstotka več prijavljenih kaznivih dejanj nasilja v družini. Spomnile so tudi na zaskrbljujočo statistiko umorov in ubojev: policija je leta 2020 obravnavala 56,3 odstotka več kaznivih dejanj uboja ter 33,3 odstotka več umorov glede na preteklo leto. Obenem je tudi bilo 19,4 odstotka več posilstev. 

Menijo, da v Sloveniji na sistemskem nivoju še vedno ni zagotovljenih pogojev, ki bi v zadovoljivi meri obravnavali nasilje nad ženskami in otroki, žrtve nasilja pa zaščitili ter nasilje preprečili oziroma ga prekinili.

V odzivu na negativne kritike, ki so sledile po objavi kampanje, so poudarile, da nacionalna raziskava ugotavlja, da je v več kot 90 odstotkih primerov nasilja povzročitelj moški. "Namen plakata tako nikakor ni bil stereotipizacija vseh moških kot nasilnežev, ampak gre za izpostavljanje problema nasilja kot takega, ki pa ga glede na statistične podatke nesorazmerno pogosteje izvajajo moški oz. konkretneje – nasilni partnerji in očetje. Problem tovrstnega nasilja je seveda širši; lahko ga naslavljamo kot posledico vztrajajočih patriarhalnih struktur, ki so vidne tako v javni kot zasebni sferi. V javni sferi so vidne kot pomanjkanje institucionalne obravnave in preprečevanja nasilja, v zasebni sferi oz. v intimno-partnerskem odnosu med moškim in žensko pa moški svojo privilegirano družbeno pozicijo in fizično premoč pogosto izkoriščajo v obliki fizičnega nasilja nad ženskami in otroci. Kadar se v javnosti opozarja na problem intimno-partnerskega nasilja, je po navadi pozornost le na ženskah in otrocih kot žrtvah tovrstnega nasilja, zelo redko pa se pojavijo sporočila, ki pozornost usmerijo na dejanski problem: na storilce nasilja. Slednji so večinoma moški partnerji. Žal še vedno drži, da je za ženske in otroke najbolj nevarno okolje dom, kjer bivajo z nasilnim partnerjem oz. očetom. To nikakor ne pomeni, da so vsi ali pa večina moških nasilni. To izraža le naše zavedanje, da večino nasilja izvajajo moški," so zapisale. 

Menijo, da so odzivi in očitki, da gre pri sporočilu plakata za diskriminacijo moških, spodbujanje spolnega nasilja in diskriminacijo očetov, neprimerni. "Sporočilo nikakor ne naslavlja vseh moških – konkretno naslavlja nasilne moške, ki glede na statistiko storijo mnogo več nasilnih dejanj kot ženske. Organizacije, ki nudijo pomoč ženskam v stiski, so denimo v vseh evropskih članicah opazile tudi do 60 odstotkov več klicev zaradi nasilja partnerja," so opozorile. 

Dodale so, da  je družinsko in partnersko nasilje zelo kompleksen problem, "vendar izjave, da v intimni sferi fizično nasilje v enaki meri povzročajo tako moški kot ženske, preprosto niso resnične in kažejo na nepoznavanje problema nasilja, statističnih dejstev o nasilju ter zgodovinske neenakopravnosti spolov".