Potem ko je prejšnji teden v bližini naselja Čermožiše v občini Žetale tik ob hrvaški meji lovec ustrelil okoli tri leta starega medveda, je v širši javnosti ponovno završalo vprašanje o medvedji populaciji pri nas. Razlog tiči v tem, da, kot so potrdili v lovski družini Žetale, domačini ne pomnijo, da bi se na tem območju kdaj znašel rjavi medved.

Porast števila medvedov

Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije, je v telefonskem pogovoru za Svet24 dejal, da to dogodek nakazuje, da je populacija te zavarovane vrste stabilna in v porastu. To potrjujejo tudi številke. Po Bradačevih besedah je bilo še v 70. letih prejšnjega stoletja na območju Slovenije okoli 250 medvedov, ta številka pa naj bi se zdaj gibala okoli 1250. Povečana gostota medvedje populacije tako logično vodi k širitvi njegovega življenjskega prostora. Specifično za primer Žetal v Halozah je profesor za ekologijo in upravljanje prostoživečih živali z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Klemen Jerina pojasnil, da se medved tam bržkone ne bo širil, saj ne nazadnje tam ni niti samic.

Medvedi se nas bojijo

Samo med letoma 2007 in 2015 se je število medvedov povečalo za 40 odstotkov. 

Ne gre za prvi tak izjemen dogodek, kot poroča STA, pa se v zadnjih tednih medvedi pojavljajo na območjih, kjer jih ljudje niso vajeni. Konec marca so denimo medveda opazili na območju Uršlje gore, pozneje tudi na območju Pohorja in Kozjaka ter Petrovč, Radeč in Lipoglava. Medved, tako kot druge zveri, najraje biva v neprekinjenih gozdovih, brez prisotnosti človeka. Kot je za Svet24 v telefonskem razgovoru pojasnil Jerina: »Medvedi se nas bojijo, ker smo jih čez zgodovino pobijali.« Veliko vrst je bilo svoj čas še dnevno aktivnih, živele so tudi na odprtih območjih, a so se bile zaradi človeka primorane prilagoditi in preseliti v gozd. Po Jerinovih besedah je med novim vekom število medvedov na ozemlju zdajšnje Slovenije padlo celo do samo 30, živeli pa so praviloma samo še na območju Snežnika in Kočevskega. Do pred kratkim, torej pred 15 do 20 leti, je še vedno tam bila največja gostota rjavega medveda, a z rastjo populacije so se območja goste naselitve razširila. »Rakitna, Turjak, Velike Lašče, Sodražica, Stari trg pri Ložu – tukaj so gostote porasle,« je dejal Jerina, s tem pa je tudi pojasnil povečano število konfliktov s človekom, saj gre hkrati za območja z več naselji in obdelovalnimi površinami.

Ljudje se bojijo

Urejanje odvzema volka in medveda iz narave se v zadnjih letih prelaga med vlado, ministrstvom, nevladniki in pravosodjem. 

Kot je poudaril Bradač, so konflikti na območjih, kjer do zdaj niso videvali medveda, bolj travmatični za tamkajšnje prebivalstvo, v nasprotju z denimo ljudmi na Kočevskem, ki jim videnje medveda ni tuje in se znajo temu primerno prilagoditi in oceniti nevarnost. Oba sogovorca menita, da je edina prava smer za zmanjšanje konfliktov odstrel. Alternative v obliki sterilizacije ali selitve medvedov v druge države so zahtevne in prinašajo dodatne zaplete. Čeprav gre pri rjavem medvedu za zaščiteno vrsto, resorno ministrstvo praviloma vsako leto pripravi načrt odstrela. Po Jerinovem prepričanju je številka 800 medvedov tista, pri kateri lahko človek z zvermi sobiva, pri tem pa se ohranja vrsta. Ne glede na porast števila medvedov Jerina pravi, da ekspanzija vrste poteka počasi. Glede sodnih sporov, ki poskušajo doseči ustavitev odstrelov, se mu zdi, »da imamo ljudje strah pred smrtjo, ki ga potem projiciramo na naravo«. Kot pravi, se moramo obnašati racionalno: »Lepo je biti iz mesta romantičen in skrbeti za živali, ampak ljudje se bojijo.«

biotehniška
STA
Klemen Jerina (tretji z leve) in njegovi kolegi strokovnjaki redno opozarjajo na potrebo po odstrelu.

Srečanja med človekom in medvedom v naravi so sicer redka, saj je medved previdna žival, ki človeka praviloma dojema kot nevarnost in se mu zato izogiba. Strokovnjaki vsem obiskovalcem narave, ki se gibljejo na območju prisotnosti medveda, svetujejo, da se držijo nekaterih priporočil. Med drugim naj pri sprehodu v naravi opozarjajo na svojo prisotnost in naj imajo pse na povodcih.