Kdaj v zeleno fazo?

Krek: »Naši strokovnjaki, ki nam izračunavajo prihodnost,« pravijo ...

S.R.
13. 5. 2021, 12.29
Posodobljeno: 13. 5. 2021, 13.02
Deli članek:

Po navedbah Milana Kreka, ki se opira na izračune slovenskih strokovnjakov, bi lahko zeleno fazo dosegli do konca maja ali pa v začetku junija.

Bobo
Po navedbah Kreka je sproščanje v Sloveniji »pogumno.«

14-dnevna pojavnost novih primerov okužbe s sars-cov-2 se v večini evropskih držav znižuje, je na današnji novinarski konferenci pojasnil direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek. Po daljšem nagovoru glede razmer po Evropi in svetu se je osredotočil na bistveno, torej Slovenijo. V naši širši regiji, torej Sloveniji in naših sosedah, na srečo reprodukcijsko število R0 povsod pada, kar pomeni, da je regija v dobrem stanju. Padec po navedbah Kreka sicer ni strm, temveč je lep in položen, pri čemer si »želimo, da bi se ta trend nadaljeval.«

Krek je nato postregel s še eno dobro informacijo, povezano s starostnimi strukturami novookuženih prebivalcev. Med temi so namreč vse manj prisotni starejši od 65 let, kar je »zelo lep pojav.« Največ je seveda tistih, ki se vsakodnevno vozijo na delo, gre torej za delovno aktivno populacijo. Krek računa, da se bo trend še naprej zniževal in da bo vsak dan manj okuženih, kar nakazujejo tudi trenutni izračuni.

Kdaj bo pa konec?

Po navedbah Kreka so si »nekako zadali,« da bi sedemdnevno povprečje novih primerov okužbe čim prej padlo pod 300, kar bi pomenilo, da bi prešli v zeleno fazo. Glede na »naše strokovnjake, ki nam izračunavajo prihodnost,« bi se to lahko zgodilo že v desetih dnevih, po »dokaj dobri, bom rekel večji verjetnosti pa prve dni junija.« Krek je ob tem poudaril, da glede na stanje drugod v Evropi Slovenija s svojo epidemiološko sliko še vedno sodi med sedem najbolj ogroženih držav, pri čemer imajo druge države v tej skupini precej strožje ukrepe kot mi. Mi ukrepe sproščamo, kar pa od prebivalcev terja precej večjo disciplino pri spoštovanju ukrepov. Sproščanje v Sloveniji je »pogumno,« je dejal direktor NIJZ.

Precepljenost

Zadnji, jutranji podatki, s katerimi je na novinarski konferenci razpolagal Krek, kažejo, da smo že presegli pol milijona cepljenih z enim odmerkom in 250.000 cepljenih z dvema odmerkoma. Če k temu prištejemo še prebolevnike, smo po njegovem mnenju v dobrem stanju. Izpostavil je še, da bo cepiva dovolj. V kolikor bodo predvidene dobave že naročenih cepiv redne, po njegovem mnenju za 70-odstotno precepljenost, ki si jo želimo, ne potrebujemo dodatnih odmerkov cepiv. Krek je sicer priznal, da je starostna skupina nad 65 let še premalo precepljena, saj si želijo, da bi bila precepljenost v tej skupini, ki je tudi najbolj ranljiva, zelo visoka. Krek si želi, da bi dosegli tudi tiste dele starejše populacije, ki ni dovolj informirana in ki ne ve, kje se prijaviti na cepljenje. Pri tem računa tudi na solidarnost vseh državljanov, da tem osebam pomagajo.