Kar 7% zavarovancev je ostalo brez zdravnika

Po številu osebnih zdravnikov zaostajamo celo za državami Balkana; z EU se ne moremo niti primerjati

Luka Tetičkovič
8. 5. 2021, 18.25
Posodobljeno: 8. 5. 2021, 18.29
Deli članek:

Razlog za pomanjkanje družinskih zdravnikov je nizko vrednotenje njihovega dela tako znotraj ceha kot finančno. Zdravniki so preobremenjeni z administracijo, številom opredeljenih pacientov in časovno.

Bobo
Kar sedem odstotkov zavarovancev nima opredeljenega osebnega zdravnika.

»Ostal sem brez osebnega zdravnika v Zdravstvenem domu Metelkova v Ljubljani. Sami so mi dodelili novega, a se nisem takoj oglasil za podpis, tako da sem naposled ostal brez,« je povedal mlajši moški, čigar osebna zdravnica je nehala opravljati dejavnost družinske medicine. »Takrat mi sploh ni bilo jasno, kako težko je do novega priti, pa ne samo v Ljubljani, tudi drugod po Sloveniji.«

Sedem odstotkov jih je brez osebnega zdravnika

V Sloveniji je približno sedem odstotkov zavarovancev brez izbranega osebnega zdravnika, pravijo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), kjer vodijo te evidence. Ta odstotek se je v preteklih letih začel manjšati na pet odstotkov, a je do letošnjega leta spet porasel na višje vrednosti od začetnih.

Pacienti, ki imajo težave pri iskanju osebnega zdravnika, se vse pogosteje obračajo na zastopnike pacientovih pravic. Posebej obremenjena je osrednjeslovenska regija, saj si želijo mnogi priseljenci izbrati zdravnika v mestu, kjer so našli delo. Lani je bilo takšnih pritožb 46, letos pa jih je Duša Hlada Zore, zastopnica pacientovih pravic na območju Ljubljane, naštela že približno 25.

Zdravnikov je preprosto premalo

»Zdravnikov družinske medicine je premalo, zato zdravstveni domovi kljub ponavljajočim razpisom zdravnikov, ki so iz takih ali drugačnih razlogov prenehali opravljati svojo dejavnost, preprosto ne morejo nadomestiti,« je Duša Hlada Zore izpostavila jedro problema. »Skoraj vsi družinski zdravniki že presegajo mejo glavarinskih količnikov za odklanjanje novih pacientov in tako je družinskega zdravnika, ki bi še opredeljeval, praktično nemogoče najti, kar za paciente predstavlja velik problem ter jim povzroča skrb, strah in nezadovoljstvo.«

Varuhinja pacientovih pravic zato zavarovancem brez osebnega zdravnika priporoča, naj se v primeru, da ne najdejo zdravnika, ki bi jih opredelil, po pomoč obrnejo na zdravstveni dom, kjer so nazadnje imeli osebnega zdravnika.

SZO
Število osebnih zdravnikov na 100.000 prebivalcev. Vir: Svetovna zdravstvena organizacija

Na stiske opozarjajo že deset let

Na te stiske so družinski zdravniki začeli opozarjati že pred desetimi leti, pojasnjuje Danica Rotar Pavlič iz Združenja zdravnikov družinske medicine Slovenije. Visoka povprečna starost osebnega zdravnika je že takrat dajala vedeti, da se bodo ti problemi do danes samo še poglobili.

Bobo
Danica Rotar Pavlič, predsednica združenja družinskih zdravnikov.

»Politika nam je prisluhnila šele v letu 2012 in 2013, ko je bilo odobrenih dovolj mest za specializacijo družinske medicine,« je dejala Danica Rotar Pavlič. A tukaj naletimo na povsem drug problem – zdravstveni ceh namreč družinskim zdravnikom ne pripisuje ugleda, ki bi si ga zaslužili. Prav nasprotno, specializanti drugih smeri nanje gledajo zviška, kar je čutiti že na faksu. To smo izvedeli od študenta medicine, ki zaključuje specializacijo. Za družinsko medicino se ni odločil, saj je delo stresno, plača pa tega ne odseva. Družinski zdravniki tudi nimajo priložnosti za dodaten zaslužek v popoldanski dejavnosti, kot denimo specializanti diagnostičnih smeri.

»Mi smo tedaj izvajali promocijo družinske medicine že med študenti medicine s kakovostnim predmetom Družinska medicina v šestem letniku študija medicine in med mladimi zdravniki – pripravniki,« je povedala Danica Rotar Pavlič in dodala, da so mladim zdravnikom tako predstavili lepoto dela v družinski medicini, a so jih ob tem seznanili tudi s pretiranimi obremenitvami »pri vsakodnevnem delu – še posebej z nepotrebnimi administrativnimi obremenitvami, ki jemljejo čas za neposredno delo s pacienti. Na to smo vsa leta opozarjali politiko in ZZZS, vendar pravega posluha za potrebne spremembe ni bilo, prav nasprotno: predstavljene so bile nekatere nove naloge in sprejeti nekateri neustrezni predpisi, ki so stanje še poslabšali.«

Odločevalci niso seznanjeni z delom v ordinaciji

V zadnjem letu so bili dodatno obremenjeni s cepljeni proti covidu-19 in testiranjem populacije. »Zaradi skoraj vsakodnevnega spreminjanja navodil in pravil se pacienti obračajo na ambulante z zahtevki po novih in novih potrdilih. Naj omenim še elektronsko sporazumevanje, ki je dodatno obremenilo naše delo. Ko sem pretekli ponedeljek zaključila delo, me je čakalo 37 novih sporočil. Veliko elektronskih sporočil nam onemogoča kakovostno triažo sprejetih sporočil,« je opisala vsakdanjik osebnega zdravnika.

»Zaradi vsega navedenega se dogaja, da na primer ordinacijo obišče bolnica, ki je zaradi strahu pred okužbo s koronavirusom do zadnjega odlagala obisk in pri kateri posumimo na maligno bolezen, sočasno na okno ordinacije trka mlajša oseba, ki želi izvedeti, zakaj še ni povabljena na cepljenje, medicinska sestra pa predaja telefonsko slušalko, prek katere nekdo zahteva izdajo potrdila za prehod čez mejo,« je bila plastična Danica Rotar Pavlič.

STA
Če zdravnika ne morete opredeliti, se po pomoč obrnite na zdravstveni dom, v katerem ste imeli zdravnika.

Znatno pomanjkanje

»Tako kot na ravni celotne države (se) srečujemo z znatnim pomanjkanjem specialistov družinske medicine, zaradi premajhnega zanimanja mladih zdravnikov za specializacijo iz družinske medicine,« so pojasnili v ZD Ljubljana (ZDL), kjer vsi družinski zdravniki že presegajo mejo glavarinskih količnikov za odklanjanje novih zavarovanih oseb. Trenutno nimajo zdravnika, ki bi še opredeljeval nove paciente.

»Dejstvo je, da zdravniki ne želijo več delati kot po tekočem traku, temveč želijo v celoti in popolnoma unovčiti znanje, ki jim ga je proces izobraževanja, vključno s specializacijo, nudil,« so povedali v ZDL. »Prvi korak k temu cilju vidijo v manjši glavarini, kar je tudi, skupaj z manjšo administrativno obremenitvijo, eden od razlogov, da se mladi zdravniki ne odločajo za specializacijo na tem področju. Za rešitev problema bi bilo treba na sistemski ravni poskrbeti, da se bodo mladi zdravniki raje odločali za specializacijo iz družinske medicine.«

Neuradno smo izvedeli, da predvsem v Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS), iz tako imenovanega cehovskega ljubosumja, nasprotujejo prenosu pooblastil za denimo podaljševanje receptov na višje medicinske sestre. Tudi debirokratizacija in digitalizacija sta procesa, ki se v Sloveniji kar ne želita prijeti. Na ZZS smo se obrnili z več vprašanji. Odgovore bomo objavili, ko jih bomo prejeli.

Aktivirati morajo že upokojene zdravnike

»Aktivno načrtujemo in si na vso moč prizadevamo pridobiti dodatne zaposlitve zdravnikov,« so v ZDL odgovorili na vprašanje, kako se spopadajo z navedenim.

»Veliko truda vlagamo v iskanje nadomestnih zdravnikov: aktiviramo tako aktivne kot že upokojene zdravnike za občasno opravljanje dela, zaposlujemo tako imenovane sobne zdravnike, deloma si pomagamo s specializanti. Če v določenem obdobju ne uspemo zagotoviti nobenega nadomestnega zdravnika, nujne paciente sprejemajo ostali zdravniki, ki so prisotni. Specializante, ki so pred dokončanjem specialističnega izpita, takoj vključujemo v nabor zdravnikov, ki opredeljujejo nove paciente. Intenzivno si prizadevamo tudi za zaposlitev zdravnikov iz 'tretjih' držav, vendar pa so postopki, ki so podlaga za prihod omenjenih zdravnikov, dolgotrajni.«