Predsednik državnega zbora (DZ) Igor Zorčič je presenečen, da so predlagatelji zahteve za njegovo razrešitev na kolegiju predsednika DZ danes zavrnili predlog, da bi o tem odločali na prvi izredni seji, ki bo v sredo. 

O morebitnem odstopu s funkcije, k čemur ga je koalicija pozvala, se Zorčič še ni odločil.

Koalicijske SDS, NSi in SMC so namreč v četrtek v parlamentarni postopek vložile predlog za Zorčičevo razrešitev. V sredo so mu sicer vodje poslanskih skupin koalicije na pogovoru pokazali tudi 47 poslanskih podpisov, vključno s podpisi poslancev DeSUS, SNS in poslancema narodnih manjšin, s pozivom k odstopu. Zorčič je napovedal, da se bo o tem odločil po pogovoru z določenimi poslanci. V današnji izjavi novinarjem v DZ je dejal, da je za to odločitev več kot dovolj časa.

Predlagal pa je, da bi točko s predlogom za razrešitev predsednika DZ uvrstili na dnevni red naslednje izredne seje, ki bo v sredo. O sklicu te seje, na kateri bo DZ na zahtevo opozicije odločal o noveli zakona o drugem tiru, se je kolegij predsednika DZ dogovoril danes.

"Tudi v mojem interesu je, da se ta saga zaključi"

Če nekdo zahteva, da se DZ opredeli na primer o razrešitvi predsednika DZ, potem mora tudi on kot predsednik to dati čim prej na sejo, je danes pojasnil Zorčič. Dodal je, da je predlagal prvi možni datum, z namenom, da zadevo čim prej razrešijo. "Nenazadnje je tudi v mojem interesu, da se ta saga zaključi. A sem presenečen ugotovil, da koalicija ni za to," je dejal in dodal, da te igre ne razume več. Predstavniki SDS, NSi, SMC, DeSUS in SNS so namreč po premoru, ki so ga zahtevali, na današnjem kolegiju glasovali proti temu predlogu, pri čemer svoje odločitve niso obrazložili. Po Zorčičevih besedah zdaj ni povsem jasno, kaj naj z zahtevo za glasovanje o njegovi razrešitvi sploh počnejo oziroma, kdaj bo prišla na dnevni red.

Posebna teža in odgovornost poslancema narodnih manjšin

Na današnjem kolegiju sicer tudi predlogi koalicije niso bili potrjeni. Ob odsotnosti predstavnika poslancev narodnih manjšin namreč ne koalicija s SNS in DeSUS ne večji del opozicije na drugi strani nimajo dovolj glasov za potrditev predlogov. Zorčič je spomnil, da ni bil izglasovan terminski program dela DZ za junij, prav tako ne seja na daljavo in predlogi za obravnavo nekaj vladnih zakonov po nujnem in skrajšanem postopku. "Ne glede na to DZ lahko deluje. Res pa je, da bo to delo, kar zadeva delovnih teles, prepuščeno bolj njihovi svobodni volji," je ugotavljal. 

Strinja se, da tak položaj verjetno daje posebno težo in odgovornost poslancema narodnih manjšin. A kot je praksa v DZ, manjšinska poslanca naj ne bi bila jeziček na tehtnici, je spomnil predsednik DZ.

Po njegovih besedah je sicer slišati, da bodo v poslanski skupini SMC pripravili predlog za prerazporeditev mest v delovnih telesih DZ, potem ko je kolegij predsednika DZ predlog večjega dela opozicije že trikrat zavrnil. Zorčič upa, da bo SMC predlog čim prej predstavil poslanskim skupinam opozicije. Večji del opozicije namreč zahteva, da v delovnih telesih sodelujejo tudi štirje poslanci poslanske skupine nepovezanih poslancev (NeP). V njo so se povezali Janja Sluga, Zorčič in Branislav Rajić, ki so zapustili SMC, ter Jurij Lep, ki je zapustil DeSUS.

Ker je Zorčič ostal na funkciji predsednika DZ tudi po odhodu v opozicijo, je koalicija že konec marca predlagala njegovo razrešitev, a je na tajnem glasovanju v DZ za to glasovalo 45 poslancev, eden premalo. Že tedaj so napovedali nov poskus.