Ustavno sodišče je v postopku za presojo ustavnosti, ki ga je zahtevalo več družb, odločilo, da novela zakona o trgovini, ki je prinesla zaprtje trgovin ob nedeljah, ni v neskladju z ustavo, so danes sporočili iz ustavnega sodišča.

Odločitev sodišča se nanaša na pobude, ki so jih vložile družbe Magistrat International, Fama Trend, VM5 in Intersport ISI. Pobudnice menijo, da je izpodbijana zakonska ureditev v neskladju z njihovo pravico do svobodne gospodarske pobude, izhaja iz odločbe ustavnega sodišča.

Ustavno sodišče je presodilo, da ustava zagotavlja svobodno gospodarsko pobudo, a to ne pomeni, da je lahko ravnanje pri opravljanju gospodarske dejavnosti povsem svobodno. Kot so zapisali, lahko zakonodajalec določi posebne subjektivne in/ali objektivne pogoje za podjetniško delovanje, ki pomenijo omejitev svobodne gospodarske pobude, če je za to izkazana javna korist, kakršno je tudi varstvo zdravja.

Temelj za to mu po oceni ustavnega sodišča daje drugi odstavek 74. člena ustave, ki izrecno prepoveduje opravljanje gospodarske dejavnosti v nasprotju z javno koristjo. Na podlagi tega lahko zakonodajalec s posamičnimi ukrepi omeji to temeljno svoboščino, da se doseže spoštovanje navedene ustavne prepovedi.

Kot so spomnili, se je ustavno sodišče sicer že večkrat opredelilo do obratovalnega časa trgovin. V njih je obratovalni čas opredelilo kot enega izmed objektivnih pogojev za opravljanje trgovinske dejavnosti, ki ga zakonodajalec lahko določi zaradi javne koristi. Sprejelo je tudi stališče, da samo dejstvo, da zakonodajalec ureja obratovalni čas, ne posega v svobodno gospodarsko pobudo nosilcev trgovinske dejavnosti. Iz navedenega stališča pa ne izhaja, ali je v navedenih odločbah ustavno sodišče obratovalni čas opredelilo kot način uresničevanja pravice do svobodne gospodarske pobude ali že kot poseg vanjo.

Iz zakonodajnega gradiva izhaja, da je zakonodajalec z novelo zakona zasledoval več ciljev, med drugim zagotoviti zaposlenim v trgovini proste nedelje in proste dneve, ki so z zakonom določeni kot dela prosti. Ustavno sodišče je že pred tem sprejelo stališče, da zagotavljanje tedenskega počitka delavcev pomeni javno korist varstva zaposlenih, ki sledi načelom Evropske socialne listine (MESL).

Pobudnice sicer glede cilja varstva zaposlenih oporekajo primernost, ker naj bi bilo varstvo zaposlenih že v zadostni meri zagotovljeno v obstoječi delovnopravni zakonodaji, kot tudi, da naj iz delovnopravne zakonodaje ne bi izhajalo, da je prav nedelja tisti dan, ki naj bi bil dela prost. Da slednje ne drži, po oceni ustavnega sodišča kaže citirana določba MESL.

Na sodišču obenem izpostavljajo splošno ureditev zakona o delovnih razmerjih, iz katere izhaja, da je delo ob nedeljah ter praznikih in dela prostih dnevih po zakonu izjema in ne pravilo. Za delavce, ki morajo delati tudi na te dni, je namreč predviden dodatek, ker gre za delo v posebnih pogojih dela, so pojasnili.

Pobudnice izpodbijani ureditvi očitajo tudi neskladje z ustavo, ker naj bi jim bilo posledično onemogočeno pridobivanje premoženja. A ustavno sodišče je mnenja, da je zakonodajalec le predpisal, na kakšen način oziroma pod kakšnimi pogoji je dovoljeno poslovati ob nedeljah in z zakonom predpisanih prostih dnevih, s čimer pa je uredil tudi možnost pridobivanja premoženja na te dni. "S tem ni posegel v jedro pravice do zasebne lastnine, saj je nosilcem trgovinske dejavnosti prepuščeno, da lahko v preostalih dnevih prosto urejajo svoje obratovanje in s tem prosto pridobivajo premoženje," so zapisali

Odločbo je ustavno sodišče sprejelo soglasno.

Sodišče je obenem zavrglo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tistega dela novele, ki pravnim osebam in samostojnim podjetnikom, ki ne upoštevajo omejitev pri določitvi obratovalnega časa, nalaga kazen od 1000 do 100.000 evrov.