Skupna točka vseh treh zakonov je po besedah ministra Širclja "poenostavitev, lažje obračunavanje davkov in omogočanje bolj konkurenčnega gospodarstva." Vse pa kaže na to, da bo državna malha zaradi teh sprememb bolj prazna in to ravno v času, ko so izdatki mnogo večji kot ponavadi. Vlada sicer pripravlja še tako imenovano debirokratizacijsko reformo, ki bo v bistvu neke vrste davčna reforma, v kateri bo davčne prihodke še bolj oklestila, a o tej zaenkrat še ni bilo govora.
Sicer pa je Šircelj na pšopoldanski tiskovni konferenci predstavil predlagane spremembe.
Nič več računov
Pri zakonu o DDV bo najbolj vidna sprememba ta, da kupcu v trgovini ni bo več potrebno vzeti papirnatega računa. Prodajalec ga bo vprašal ali račun želi in kupec bo to lahko zavrnil, račun pa ne bo natisnjen. Izdaja računa je sicer še vedno obvezna, mora se evidentirati v blagajni, le listka ne bo več potrebno natisniti, je pojasnil minister.
Druga večja sprememba bo sprememba pri statusu kmetov. Ti ne bodo več davčni zavezanci, razen če bi sami tako želeli.
V spremembah se v Zakon o DDV vnaša tudi direktivo EU o blagu iz tretjih držav, po kateri se bo prodajalec blaga iz tretjih držav registriral le v eni državi članici EU, tista država mu bo DDV obračunala, to blago pa nato lahko šlo po celotni EU, davčna uprava tiste države, kjer bo prodajalec registriran bo davčni upravi države kupca ta davek nakazala.
Deficitarni poklici cenejši za delodajalce, olajšave tudi za starostnike
Spremembe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb so najbolj na roko pisane deficitarnim poklicem. Te bodo delodajalci lahko namreč zaposlili s 45-odstotno olajšavo. Seznam teh poklicev bo minister določil s pravilnikom. Uvaja se tudi seniorska olajšava za starejše od 70 let, ter olajšave na donacije, ter na vlaganja v digitalno preobrazbo in zeleni razvoj.
Višja splošna olajšava, nižji davek na kapital in dobiček
Spremembe v Zakonu o dohodnini pa bodo nekaj doprinesle tudi najrevnejšim. Do leta 2025 bo vlada namreč postopno zvišala splošno olajšavo s 3500 na 7500 evrov. A tudi bogati ne bodo ostali praznih rok. Stopnja davka v najvišjem, petem dohodninskem razredu naj bi se znižala s 50 na 45 odstotkov. Tudi kapital bo manj obdavčen. Stopnja dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov naj bi se znižala s 27,5 odstotka na 25 odstotkov, ob čemer naj bi bil kapital neobdavčen že ob odsvojitvi po 15 letih imetništva. Na 15 odstotkov naj bi se znižala tudi obdavčitev dohodka od najemnin.
Kako bomo pokrili izgubo v javni blagajni?
Zaradi vsega tega se zdi, da bo slovanska javna blagajna kar precej lažja, a minister Šircelj kritike miri. "Če gledmao dinamično, se bo ta izpad pokril z večjo rastjo BDP-ja in ne bo tolikšen, da bi ogrozil javne finance," je zatrdil.
