Boj za preživetje Slovenske tiskovne agencije (STA) je ta teden prešel v novo fazo z donatorsko kampanjo Društva novinarjev Slovenije #zaobSTAnek. Konflikt med vladnim uradom za komuniciranje (Ukom) in STA je tako pripeljal do faze, ko navadni državljani s pošiljanjem esemesov s kodo STA1 ali STA5 na 1919 skrbijo za to, da bo lahko še naprej delala nacionalna agencija s 30-letno zgodovino, medtem ko se vlada in njeni predstavniki, ki so odgovorni za financiranje STA, sprenevedajo in cinično komentirajo dogajanje. Mineva že 125 dni, odkar agencija opravlja javno službo brez plačila s strani vlade.
Večmesečni pritiski
STA je v letu 2020 ustvarila skupno več kot 115.000 novic in drugih tekstovnih vsebin v slovenskem jeziku.
Direktor STA Bojan Veselinovič je v telefonskem pogovoru za Svet24 dejal, da komunikacije z Ukomom oziroma tamkajšnjim direktorjem Urošem Urbanijo tako rekoč ni. Z njegove strani dobijo zgolj zavračanje izdanih računov. V primeru Urbanije je jasno, da gre poleg političnega boja in poskusov za podjarmljenje neodvisne institucije tudi za osebne zamere do nekdanjega delodajalca. Ukom v celoti prelaga breme obstanka STA na tamkajšnjega direktorja, kar je očitna oblika pritiska na Veselinoviča, saj ga je ne nazadnje že sam premier pozval k odstopu. Dokler se to ne zgodi, so očitno na vladi pripravljeni držati STA za talca, četudi z vse šibkejšimi argumenti. Med državljani pa se v zvezi z aktualnim sporom porajata dve vprašanji: prvič, zakaj STA preprosto ne izterja denarja, ki jim pripada po aktualni zakonodaji, po pravni poti, in drugič, kako lahko vlada krši to aktualno zakonodajo?
Dolgotrajen sodni postopek
Glede prvega vprašanja lahko potrdimo, da je STA na sodišče že dala izvršbi za januarski in februarski račun, ki ju dolguje država. Prav v tem pa je zadrega. Kot je pojasnil Veselinovič, je v primeru, ko je tožnik država, začetna postaja takšnega postopka državno odvetništvo, ki se mora izreči, ali je možna mirna rešitev spora v izogib visokim sodnim stroškom. Če je odvetništvo svoje delo opravilo relativno hitro in pred iztekom določenega roka, pa se zdaj zatika pri sodišču, ki mora izdati sklep o izvršbi.
Spomnimo, do blokade financiranja STA je prišlo že novembra lani, ta pa je bila odpravljena s posebnim členom v sedmem protikoronskem paketu, ki je uredil tudi nadaljnje financiranje; tako smo vsaj mislili. V PKP 7 je zapisano sledeče: »STA se ne glede na to, ali je z ustanoviteljem sklenila pogodbo iz prve alineje prvega odstavka 20. člena ZSTAgen, iz proračuna države za leto 2021 za opravljanje javne službe zagotovijo sredstva v skladu s sprejetim poslovnim načrtom STA za leto 2021.«
Politika pred pravom
STA grozi STEČAJ Aktualna izvršba zaradi neplačanih računov za januar in februar bi lahko v teoriji bila izplačana šele čez nekaj mesecev ali let.
Izvršba se torej ponuja kot logična in preprosta rešitev, a to velja samo v teoriji. Kot razlaga Veselinovič, se lahko tožnik na izvršbo vedno pritoži, glede na dosedanji potek spora pa sam ne dvomi v to možnost. »Je pa res, da s tem lahko tvegajo, saj lahko sodnik ne sprejme ugovora, in v takem primeru je denar takoj naš. Lahko pa je ugovor sprejet in se gre na pravdo, kar lahko traja leta,« še dodaja direktor STA. V tem primeru bo za Slovensko tiskovno agencijo in njenih sto novinarjev, ki opravljajo neprecenljivo vlogo v slovenskem medijskem prostoru, prepozno. Agencija, ki je začela delovati 20. junija 1991, tik pred razglasitvijo neodvisnosti, bi lahko dočakala svoj konec še pred 30. rojstnim dnem.
Z SMS-om z besedilom STA1 ali STA5 na 1919 lahko donirate Slovenski tiskovni agenciji 1 ali 5 evrov.
Za komentar dogajanja smo se obrnili tudi na pravno stroko, za katero je aktualni spor v veliki meri vroč kostanj, saj kot je zapisal/a uveljavljen/a pravnik/ca, ki je želel/a ostati anonimen/na: »Žal je primer STA vse bolj političen in zelo malo ali nič praven. Komentarjev zato ne dajem. Hvala za razumevanje.« Navidezno dobronamerni predlogi, naj STA pač poišče pravico na sodišču – kot je še za časa svojega članstva v SMC dejal predsednik državnega zbora Igor Zorčič –, so slaba tolažba. V samem bistvu gre namreč za politično vprašanje.
