V Angliji bo Žan ostal še vsaj šest let. Trenutno je namreč v tretjem letniku, kar pomeni, da mu do konca študija ostanejo še tri leta, a ker je bil sprejet v doktorski program, bo njegov celoten študij trajal devet let. 

O študiju v Angliji je razmišljal že od začetka srednje šole. Najprej je dve leti obiskoval brežiško gimnazijo, nato pa se je prepisal na mednarodno gimnazijo v Ljubljani. »Vedel sem, da me zanima medicina, pa tudi to, da želim delati v znanstvenih vodah, torej postati klinični znanstvenik. Čeprav verjamem, da bi lahko to dosegel tudi v Sloveniji, sem prepričan, da je študij medicine na univerzi, kakršna je UCL, bolj prilagojen tem ciljem,« pravi 21-letni Žan in dodaja, da se sistem študija na področju medicine med Slovenijo in Anglijo kar precej razlikuje. Študij v obeh primerih traja šest let, a je v Angliji eno študijsko leto na univerzi, obiskuje tretji letnik, posvečeno drugi diplomi.

SOŠOLCI Z VSEH KONCEV SVETA

UCL je mednarodna ustanova in ogromno Žanovih sošolcev prihaja z različnih koncev sveta. Njegova generacija k sreči še nima težav z višanjem šolnine zaradi brexita. »Vem pa, da se je mnogo študentov, ki so nameravali priti v Anglijo prihodnje leto, premislilo. Cene šolnin so žal močno zrasle za vse Evropejce, ki nimajo urejenega statusa za bivanje po brexitu. Sam ga k sreči imam. Prepričan pa sem, da bodo angleške univerze zato postale precej bolj monotone, kar žalosti večino študentov in zaposlenih.«

Kljub brexitu uživa v življenju v Angliji. Ko študijske obveznosti in finance to dovoljujejo, z dekletom in njeno družino raziskujejo dele Anglije. »Vedno znova sem presenečen nad skritimi lepotami. Med pandemijo seveda nisem potoval, a sem zato odkrival London. Praktično vsakič, ko zapustim stanovanje, najdem nekaj novega, kar me motivira, da vsake toliko pustim knjige in računalnik za seboj.« Kljub vsem čarom pogreša Brežice in Slovenijo. Ko le lahko, gre z veseljem domov na počitnice.

MED EPIDEMIJO POMAGAL V BOLNIŠNICI

Epidemijo novega koronavirusa je skoraj v celoti preživel v Angliji. »Tu je bil začetek žal veliko bolj tragičen kot v Sloveniji, saj je vlada potrebne ukrepe vzpostavila prepozno. Posledično je bilo za študente medicine precej dela v bolnišnicah in centrih za cepljenje, in tudi sam sem se odzval klicu na pomoč. V zadnjih mesecih je Anglija k sreči predstavila nove ukrepe in ponudila cepivo večini ljudi, starejših od 50 let, zato se zdaj postopoma odpiramo in upam, da se situacija ne bo ponovno obrnila na slabše. Zanimivo je bilo, kako sta Slovenija in Anglija skoraj navzkrižno vzpostavljali in opuščali ukrepe – ko je bila Anglija povsem zaprta, je bilo življenje v Sloveniji videti povsem normalno. Situacija se je nato obrnila.«