O inflaciji govorimo takrat, ko pride do splošnega zvišanja cen izdelkov in storitev, ne le cen posameznih artiklov. Zaradi tega lahko za 1 evro kupimo manj – ali povedano drugače, evro je vreden manj kot prej.

Ob vse več precepljenega prebivalstva in prihodu poletja lahko upamo, da se bo epidemija počasi poslovila in se bo življenje počasi vrnilo v razmeroma normalne tirnice. Upamo lahko, da se bodo znova zagnali vsi segmenti gospodarstva in bomo začeli živeti neodvisno od državne pomoči. A kakšno življenje lahko pričakujemo? Pred letom dni smo pričakovali kolaps gospodarstva, rast brezposelnosti in posledičen upad povpraševanja. A vlade širom sveta so tako podjetja kot potrošnike oskrbele z denarjem, zaradi česar na trgih ni opaziti večjega upada kupne moči. Toda na strani ponudbe je zaradi prekinjenih trgovskih poti občutiti velik primanjkljaj. Vse več je indicev, da bo življenje po epidemiji zaradi omenjenega precej dražje.

Pomanjkanje zvišuje cene

Zaradi epidemije so se prekinile trgovske poti, upočasnila se je dobava surovin, posledično po vsem svetu določenih izdelkov primanjkuje, zato se višajo njihove cene. Povsod tako primanjkuje denimo računalniških procesorjev, ki jih danes vgrajujemo v praktično vse elektronske naprave, od telefonov in računalnikov do avtomobilov in celo gospodinjskih aparatov. Na začetku je do pomanjkanja prišlo zaradi zaustavitve tovarn na Kitajskem, stanje pa se nikakor ne uspe normalizirati, saj se je zaradi spremenjenega načina življenja povpraševanje po elektronskih napravah povečalo. Povečalo se je tudi povpraševanje po športnih rekvizitih, nekaterih prehrambnih izdelkih in medicinski opremi. Na trgu že več mesecev opažamo pomanjkanje prenosnih računalnikov, pametnih naprav, avtomobilov, koles in podobnega.

Transport kot suho zlato

Dodatne težave in višanje cen povzroča višanje cen transporta. Cene ladijskih prevozov iz Azije so od začetka epidemije zrasle tudi do petkrat. Prostor na ladji je skoraj nemogoče dobiti, največja pristanišča po svetu pokajo po šivih. Proizvodna podjetja namreč poskušajo nadoknaditi zaostanke, ki so nastali zaradi prekinitve proizvodnje, na podlagi optimizma v boju z epidemijo pa hkrati pričakujejo, da bodo ljudje začeli trošiti še bolj kot pred epidemijo. K večji potrošnji naj bi pripomogle ogromne količine denarja, ki so ga države širom sveta delile tako podjetjem kot državljanom. Tudi v Sloveniji naj bi kljub krizi prihranki, ki jih imamo državljani v gotovini in ali na bankah, v zadnjem letu močno porasli. Podatki kažejo, da imamo Slovenci privarčevanih kar 24 milijard evrov, in tako banke kot gospodarstvo pričakujejo, da se bo znaten delež tega v drugi polovici letošnjega leta stekel v potrošnjo. Prav tako naj bi po normalizaciji razmer podjetja pričela z novim ciklom investicij, ki bo dodatno povečal povpraševanje. Vse to naj bi vodilo v nove podražitve.

podatki o inflaciji
Surs
Za merilo inflacije v Sloveniji se uporablja indeks cen življenjskih potrebščin, s katerim merimo spremembe drobnoprodajnih cen izdelkov in storitev, ki jih domače prebivalstvo namenja za nakupe predmetov končne porabe doma in v tujini

Kaj se je v Sloveniji že podražilo

Od začetka epidemije so se v Sloveniji že podražile komunalne storitve, hrana se je po podatkih statističnega urada (Surs) podražila za 1,2 odstotka, predvsem sadje in meso, podražile so se vnaprej pripravljene jedi, po katerih smo v času zaprtja države očitno raje posegali, dvignile so se tudi cene olja in maščob. Počasi, a zanesljivo se dvigajo cene goriva, ki že dosegajo predepidemijsko raven, o visoki rasti cen materialov poročajo v gradbeni industriji, kjer naj bi se cene dvignile za kar 30–50 odstotkov. Gradbeniki sicer pravijo, da podražitev navzven še ni videti v taki meri, saj naj bi jim dobavitelji zgolj močno zmanjšali rabate. S tem so dodaten zagon dobile že tako vrtoglavo visoke cene nepremičnin. V Sloveniji naj bi se nepremičnine po uradnih podatkih statističnega urada lani podražile za 5,2 odstotka. A poznavalci opozarjajo, da podatki Sursa izvirajo iz uradnih podatkov na pogodbah, v katerih pa so zaradi davčnih obveznosti navedeni nižji zneski, kot so realne vrednosti poslov. Tako so se realne cene zvišale še bolj. V prvih treh mesecih letošnjega leta pa naj bi pridobile še dodatnih deset odstotkov.

Gorivo, denar, bencin
Profimedia
Cene goriv ob umirjanju epidemije rastejo.

Kaj je z inflacijo

Ob vseh podražitvah je zanimivo, da v naši državi uradno beležimo le 0,1-odstotno inflacijo. Vzrok je predvsem v tem, da Surs pri izračunu inflacije različno ovrednoti različne vrste blaga in storitev. Tako na primer cene nepremičnin na izračun inflacije ne vplivajo tako kot rast cene goriv. Kot je razbrati iz podatkov Sursa, se lahko za nizko stopnjo inflacije zahvalimo predvsem znižanju cen storitev. Torej cene blaga in hrane rastejo, storitve pa so zaradi epidemije še vedno močno okrnjene, kar vpliva tudi na izračun inflacije. S koncem epidemije pa lahko zagotovo pričakujemo tudi rast teh. Drugo leto lahko torej pričakujemo znatno višjo inflacijo, kot smo je bili vajeni v zadnjih letih, ko je praktično ni bilo.

Spremembe na področju kreditov?

Rast inflacije je sicer pričakovana. Evropska centralna banka se namreč s svojimi finančnimi ukrepi že več let trudi inflacijo v EU spraviti na ciljna dva odstotka. Ko bi bil ta cilj dosežen, bi se ukrepi ukinili, sprostila pa bi se tudi obrestna mera, ki že leta vztraja na najnižji možni stopnji. Višja obrestna mera bi bila dobra novica za vse zadolžene države, na strani potrošnikov pa za tiste, ki varčujejo v bankah, in slaba novica za tiste, ki imajo kredite s spremenljivo obrestno mero. A strokovnjaki opozarjajo, da rast cen, ki bo posledica spremenjenih tržnih razmer zaradi epidemije, torej padca ponudbe na eni strani in trenutnega skoka v povpraševanju po okrevanju, še ne pomeni stabilne inflacije in da bi bilo preuranjeno zgolj na podlagi tega spreminjati monetarno politiko. Prva dama Evropske centralne banke je nedavno sicer zatrdila, da ne vidi možnosti, da bi se obresti v letošnjem ali naslednjem letu zvišale, a vprašanje je, kako se bo ECB odzvala v primeru hitre rasti cen po vsem svetu.