Novice Svet24

Črtomir Goznik

Kot je povedala Nataša Zavec Erman, vodja mobilne službe, so strokovne sodelavke ves čas dela na daljavo »iskale čarobno palčko«, ki bi olajšala delo tako njim kot otrokom: »V prvih dneh šolanja na daljavo smo ugotovile, da veliko otrok potrebuje pomoč pri računalniškem opismenjevanju. Tudi starši jim pri tem pogosto niso mogli pomagati – iz različnih razlogov. Mnogi niti niso imeli računalnika doma, prav tako niso imeli možnosti, da bi si gradiva natisnili, kar je dodatno otežilo učenje. Veliko je bilo težav z organizacijo časa in prostora. Zgodilo se je namreč, da je šola čez noč 'prišla' v njihovo sobo, jedilnico ali drug delovni kotiček. Svetovale smo jim, naj poskušajo odstraniti vse moteče dejavnike, ki so jim onemogočali zbranost. Pomagale smo jim pri razumevanju navodil in dodatni razlagi učnih vsebin. A še bolj kot to so otroci potrebovali pogovore, spodbudo, podporo in razumevanje stisk, ki so se z vsakim dnem pouka na daljavo le še poglabljale.«

Nujno potrebujejo več logopedov

Po besedah Zavec Ermanove v vrtcih in šolah v zadnjih letih pri otrocih opažajo vse več govorno-jezikovnih motenj. Povečuje se tudi število otrok z avtizmom in hiperaktivnih otrok. »Zelo težko je reči, kje so vzroki za to. Vedeti moramo, da so vzroki nastanka posebnih potreb zelo različni in so lahko bodisi nevrološke narave, genetsko pogojeni, lahko so primarno v otroku ali v povezavi otroka z okoljem. Nič dobrega pa ne prinaša pretirana raba sodobne tehnologije. Otroci namreč veliko preveč časa preživijo pred različnimi zasloni, zato so vse bolj pasivni in doživljajo premalo gibalnih izkušenj ter interakcije z dejanskim svetom,« pojasnjuje Zavec Ermanova.

Glede na vse večje število otrok z govornimi in jezikovnimi težavami je potreb po logopedski in defektološki obravnavi veliko. Tega strokovnega osebja na trgu dela primanjkuje. Največ povpraševanja je po logopedih, ki jih praktično ni. V ptujski mobilni službi jih je trenutno pet, zaposlili pa bi lahko še vsaj enega ali dva. Kot je poudarila Zavec Ermanova, pomanjkanje osebja pomeni, da veliko otrok ostane brez nujno potrebne logopedske obravnave. »Pedagoška fakulteta ne razpiše več prostih mest za študij logopedije, čeprav se povpraševanje po teh profilih povečuje. Prav tako je premalo defektologov, v prihodnjih letih pa bo najverjetneje vse težje zagotavljati tudi zadostno število psihologov. Pristojno ministrstvo bi si moralo prizadevati, da bi izobrazili dovolj nujno potrebnega strokovnega osebja. Gre namreč za specifična znanja, tega dela ne more opravljati vsak,« je dodala.

Črtomir Goznik

Število ur DSP se povečuje

Mobilna služba OŠ dr. Ljudevita Pivka zagotavlja dodatno strokovno pomoč (DSP) otrokom z odločbami, ki so vključeni v redne osnovne šole in vrtce. Otroci, ki so deležni dodatne strokovne pomoči, imajo primanjkljaje, ovire oziroma motnje zato, ker je njihov način obdelave podatkov v možganih drugačen. Naš šolski sistem je izjemno storilnostno naravnan, zato imajo lahko taki otroci težave na različnih področjih: pri pozornosti in koncentraciji, branju, pisanju, računanju, pravopisu, pri govoru in jeziku, čustvovanju, vedenju.

V mobilno službo je vključenih 36 strokovnih delavk (defektologinje, logopedinje, psihologinje, socialne pedagoginje, inkluzivne pedagoginje), ki v rednih osnovnih šolah in vrtcih izvajajo DSP za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj. V letošnjem šolskem letu so prisotne na 64 različnih lokacijah v širšem Spodnjem Podravju, in sicer vse od Ptuja, Haloz in Benedikta do Gornje Radgone. Število ur DSP se iz leta v leto povečuje, v letošnjem šolskem letu jih opravijo okoli 850 na teden.