To naj bi po informacijah iz več virov ugotovila Slovenska varnostna-obveščevalna agencija (Sova), s tem pa seznanila več članov vlade. Uradnih informacij o tem ni mogoče dobiti. Prav tako ne, ali je Sova uvedla obsežnejšo preiskavo povezav »rumenih jopičev« s tujimi organizacijami in kakšne so bile njene ugotovitve. Predsednik parlamentarne Komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb (Knovs) Matjaž Nemec za pojasnila ni dosegljiv. Njeni člani so sicer včeraj obravnavali poročilo o delu in finančnem poslovanju Sove za lansko leto, ki je označeno s stopnjo »tajno«. 

Skupina približno 30 ljudi, oblečena v rumene jopiče, se je prvič pojavila 24. junija popoldne, ko je ob Prešernovem spomeniku v Ljubljani pričakala protivladne protestnike. S sireno, vzkliki in skandiranji je motila program alternativne proslave ob dnevu državnosti, ki so jo takrat organizirali kulturni delavci. »Rumeni jopiči« so nosili transparente, s katerimi so izražali nasprotovanje anarhizmu, organizaciji Antifa in skandirali domoljubna gesla. Eden od njih je stegnil roko v nacistični pozdrav. Dogajanje je bilo nekaj časa na robu incidenta, a do njega naposled ni prišlo, saj so se »rumeni jopiči« umaknili. 

neonacisti, protesti
Vladozlom
Neznanec z brado, ki je med shodom navijal sireno, na facebooku uporablja vzdevek Lipe Podlipnik. Sodeč po fotografijah, gre za višje rangiranega člana, ki ga lahko povežemo z brati iz neonacistov Blood & Honour.

Kaj razkrivajo fotografije

Že v poznejših dneh je po spletu zaokrožila analiza, ki je dokumentirano dokazovala, da so bili med »rumenimi jopiči« tudi »dejansko dobro organizirani slovenski neonacisti«. »Velik del javnosti se še vedno spreneveda glede resnice o skupini 'rumenih jopičev', ki se je udeležila antiproslave ob dnevu državnosti prejšnjo sredo. Čeprav bi lahko bilo vsakomur, ki premore kanček razuma, hitro jasno, da gre za neonaciste, želimo to potrditi s konkretnimi dokazi in usmeriti pozornost v obstoj neonacistične organizacije, ki se poskuša s pomočjo vladnega propagandnega stroja predstaviti kot avtentično 'grassroots' gibanje v podporo vladi Janeza Janše,« so zapisali avtorji analize, ki so jo objavili tudi na Necenzurirano.si.

S fotografijami konkretnih pripadnikov in vsebin, ki so jih ti pred tem objavljali na družbenih omrežjih, so ugotovili, da so poskušala neonacistična gibanja skozi uveljavljeno blagovno znamko rumenih jopičev, najbolj znano s protivladnih protestov v Franciji, rekrutirati zmernejše podpornike vlade. »Desna politična sfera poskuša svojim podpornikom pred resnico zatisniti oči in gibanje 'Rumenih jopičev' normalizirati kot pristno manifestacijo podpore vladi,« piše v analizi. 

»Rumeni jopiči« so v poznejših tednih še nekajkrat prišli na protivladne proteste. V slovenski javnosti so se predstavljali kot skupina zaskrbljenih državljanov, ki ne želi razširjanja anarhizma in komunizma. Posamezni predstavniki vlade, SDS in podporniki te stranke so pozdravljali pojav »rumenih jopičev«. Vabila na njihove shode je širila tudi Nova24TV. »Rumeni jopiči« na svojem družbenem omrežju Twitter večinoma širijo sporočila Janeza Janše, podpornikov SDS in nove tiskovne agencije, ki jo je pred meseci ustanovil Aleš Ernecl in jo v pogovoru z enim od tujih sogovornikov predstavil kot »fašistični medij«.

neonacisti, protesti
Vladozlom
Čeprav je bil dobro zakamufliran, so na shodu opazili tudi Razyja, Podlipnikovega prijatelja in prav tako enega bolj vidnih slovenskih neonacistov.

Neonacisti na protestih že med drugo Janševo vlado

Pripadniki neonacistov so sicer že v preteklosti obiskovali protivladne proteste. Jeseni 2012 je skupina ljudi, zavita v transparent s keltskim križem, enim od neonacističnih simbolov, izzvala nerede na eni od tako imenovanih vseslovenskih vstaj na Trgu republike v Ljubljani. Takrat je bila na oblasti druga vlada Janeza Janše. Leto dni pred tem, v času vlade Boruta Pahorja, je skupina Tukaj je Slovenija, ki se javno promovira kot domoljubna, organizirala protestni shod ob dnevu državnosti in motila osrednjo proslavo. Časnik Delo je takrat preverjal informacije, ali je policija pri tem identificirala tudi več pripadnikov slovenske skupine Blood & Honour. 

Poslanci Knovsa so se sestali še na dveh nujnih sejah. Na eni so govorili o vlogi in aktivnosti Sove, povezane z neuradnim diplomatskim dokumentom (»non-paper« v angl.) o zahodnem Balkanu, ter morebitnem vplivu dokumenta na nacionalno varnost države. Na drugi pa so obravnavali poročilo policije o lanskem delu in porabi finančnih sredstev na področju izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov.

neonacisti, protesti
vladozlom
Tudi Razyja lahko najdemo v družbi skupine Blood & Honour.