Tri tuje multinacionalke so zaprle vrata tovarn podjetij v Sloveniji, čeprav so za ohranjanje delovnih mest prejemale državne spodbude. Brez dela je ostalo več kot tisoč ljudi.

Skupno družbam Safilo, Adient in Treves je, da so vse proizvajale dobiček, a je ta bil za tujce prenizek, stroški delovne sile pa previsoki. Kot že ničkolikokrat prej je obveljala stara floskula, da je kapital plaha ptica, ki hitro zbeži in s seboj odnese delovna mesta, če je država ne krmi s subvencijami, deregulacijami in nizkimi davki na kapitalski donos. Ampak ali je res nujno, da je tako?

Pogovarjali smo se z Andrejem Orožnom, izvršnim direktorjem trboveljskega podjetja Dewesoft, ki je lani kljub pandemiji dvignilo svoj promet za 30 odstotkov glede na prejšnje leto in prejelo nagrado zmagovalec slovenskega izvoza, ki jo podeljuje časnik Finance.

Gre za podjetje, ki proizvaja merilne instrumente in programsko opremo za avtomobilsko industrijo. Devetindevetdeset odstotkov svojih dohodkov ustvari na globalnem trgu, pri čemer so njegovi najpomembnejši trgi Nemčija, ZDA in Kitajska.

orožen knez
STA
Ustanovitelja podjetja Andrej Orožen in Jure Knez sta leta 2016 v lastništvo spustila svoje zaposlene.

Zakaj je to podjetje drugačno od ostalih?

Leta 2016 sta se lastnika podjetja Dewesoft Andrej Orožen in Jure Knez odločila lastništvo odpreti za svoje zaposlene. Od takrat jim podjetje dvakrat letno ponudi odkup delnic, ki jih je mogoče kupiti le interno. Zunanji vlagatelji so izključeni. Tako so postali podjetje v 100-odstotni lasti zaposlenih in popolnoma samofinancirani.

Podjetje Dewesoft vsako leto razdeli med 10 in 20 odstotki dobička. Lani so med zaposlene solastnike razdelili kar dober milijon evrov, zaposleni pa so bili pri tem udeleženi glede na svoj odstotek lastništva.

»Imamo odlične izkušnje,« je Orožen odgovoril na vprašanje, kako podjetju gre po teh lastniških spremembah. »Namen projekta je bil izoblikovati odnos do lastnine, dvigniti pripadnost in deliti uspeh. Sodelavci zdaj že razumejo, da so kapitalski dobički tudi omembe vredni. Plača je vir prihodkov za preživetje, kapital pa lahko v veliki meri spremeni socialni položaj posameznika.«

»Produktivnost je bila tudi prej na zavidljivi ravni,« je dejal na vprašanje, ali se je zaradi tega povečala produktivnost zaposlenih, »se pa povečuje zavest, da so naši izdelki naša kakovost. Odgovornost za ime podjetja je vzeta osebno. Podjetje je predstavljeno kot 'moje podjetje'. Dewesoft, smo ljudje. 'We are Dewesoft'.«

izdelava prototipa dewesoft (2)
Dewesoft
Njihove merilne naprave cenijo velike avtomobilske industrije, veliko sodelujejo tudi z vesoljskimi programi.

izdelava prototipa dewesoft
Dewesoft
Proizvajajo visokotehnološke naprave za zajem podatkov. 99 % svojega prometa ustvarijo z izvozom.

Trbovelj ne bodo zapustili

»Solastništvo, zaposleni, dom,« je Orožen razložil logiko podjetja. »Slovensko lastništvo ohranja dobičke v Sloveniji,« je jasno dejal in nadaljeval, da »z delitvijo dobičkov povečujemo kupno moč domačih državljanov in napredek. Nadaljnji razvoj zagotavlja nadaljevanje blaginje zaposlenih, in ne nekih tujih lastnikov. Mogoče je slišati preveč iztrgano iz govora nekega starejšega politika, a resnično je pri lastništvu zaposlenih vsak svoje sreče kovač.«

Ob svojem sedežu v Trbovljah so ustanovili podjetniški pospeševalnik Katapult, z namenom pomagati mladim podjetnikom pri prvih korakih na njihovi poslovni poti. Usmerjeni so predvsem v zasavsko regijo. Na podjetniško pot mladim ne pomagajo le s svojo infrastrukturo, s čimer manjšajo njihove zagonske stroške, ampak jih tudi vpletejo v gospodarski grozd in skupno dobavno verigo vseh sodelujočih podjetij. »Želimo biti del okolja,« je bil jasen Orožen.

katapult podjetniški pospeševalnik
Katapult
Družbeno odgovornost v lokalnem okolju izkazujejo z podjetniškim pospeševalnikom Katapult, kjer mladim pomagajo pri prvih poslovnih korakih.

Glede na to, da so pred kratkim postali paradni konj slovenskega izvoza, smo Orožna vprašali, ali ima občutek, da globalni trg podjetja v delavskem solastništvu kako šikanira. »Nikakor ne. Po naših izkušnjah imajo v podjetja z lastništvom zaposlenih veliko zaupanje, občutek varnosti, stabilnosti in trajnosti. Zavedajo se, da solastništvo posledično prinese tudi visoko raven odgovornosti, kakovosti.«

So bili k temu spodbujani od zunaj, od države?

»Ne, v času, ko smo snovali solastništvo, je bilo to dokaj redko. Imeli smo nek vzor v podjetjih, ki so pred našim časom to poskusila, v podjetjih, ki so se delavsko privatizirala, in analizirali smo dobre ter slabe strani. Naredili smo unikaten model, ki je zelo transparenten, direkten in s strani ustanoviteljev pri izpolnjevanju pogojev nezahteven,« je razložil ob vprašanju, ali so se za to pot odločili zato, ker bi jih k temu finančno ali kako drugače spodbujala država, konkretno ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT).

MGRT ceni delavsko solastništvo, a ne s financami

Na slednjega smo se obrnili z vprašanjem, ali ima država pri svojih finančnih spodbudah podjetjem kakšen program, ki bi državne investicije pogojeval s tem, da naj podjetja v lastniško strukturo privabijo zaposlene. »Za nas so vsi investitorji, ki prinašajo gospodarski utrip v določeno regijo, ustvarjajo nova delovna mesta in krepijo dobaviteljske verige, dragoceni,« se je glasil nikalni odgovor MGRT.

»Se pa strinjamo, da bi lahko lastništvo zaposlenih pozitivno vplivalo na njihovo motivacijo in kakovost njihovega dela, saj so zaposleni na tak način bolj motivirani in naklonjeni podjetju. Hkrati raziskave kažejo, da imajo podjetja s tovrstno lastniško strukturo višjo stopnjo produktivnosti, višjo rast prihodkov na zaposlenega, poleg tega tovrstna podjetja manj odpuščajo in zagotavljajo boljše delovne pogoje za zaposlene. Pri tem načeloma tudi sledijo trajnostnim modelom in so bolj povezana z lokalnim okoljem,« so priznali. Ob tem ne vodijo podatkov, koliko podjetij z delavskim solastništvom obstaja v Sloveniji in kakšne oblike spodbud bi to gospodarstvo potrebovalo za razcvet.

Kot najuspešnejši primer delavskega lastništva na ministrstvu so omenili podjetje Domel iz Železnikov.

MGRT ne predvideva spodbud za takšno gospodarjenje

MGRT »v prihodnji finančni perspektivi ne predvideva posebnih spodbud za podjetja z zaposlenimi solastniki. Še enkrat poudarjamo, da so vse spodbude namenjene tudi tem podjetjem. Naše spodbude gredo v smeri spodbujanja digitalne transformacije podjetij, prehoda v zeleno in krožno gospodarstvo, povečanja investicij v podjetjih ter spodbujanja razvoja, raziskav in inovacij.«

Njihov cilj je pritegniti zunanje investitorje

Iz primerov Safilo, Adient in Treves, ki Slovenijo zapuščajo zaradi previsoke cene naše delovne sile, na MGRT niso potegnili lekcije. »Naš dolgoročni cilj je dvigniti dodano vrednost na zaposlenega, privabiti v Slovenijo investitorje, ki bodo vlagali v zelen, trajnosten in digitaliziran pristop k delu, ki bodo ustvarjalivisoko kakovostna dela, s katerimi se bo dvignila raven vseh državljanov, na tak način bo tudi izdatna moč prebivalca večja. Na tak način bomo vse te stroške hitreje vrnili v državno blagajno,« so odgovorili na naše vprašanje.