Če kdaj, se lahko v teh dneh vprašamo, kje je vlada izgubila kompas, ko se je odločala, komu pomagati in koga nagraditi v času epidemije. Sredi tedna je Gospodarska zbornica Slovenije podala svojo oceno, da bo državno pomoč moralo vračati kar 39 odstotkov vseh podjetnikov, ki so zanjo zaprosili. Predsednik obrtne zbornice Branko Meh meni, da je ta številka po njihovi oceni še višja. Številni podjetniki so namreč s pomočjo uspeli svoja podjetja prilagoditi tržnim razmeram in uspeli vzpostaviti modele poslovanja, ki jim omogočajo preživetje, zdaj pa bi jih lahko prav vračanje pomoči pahnilo v prepad. Matej Lahovnik, snovalec ukrepov za pomoč gospodarstvu, je ta teden sicer izjavil, da se mu zdi prav, da podjetniki, ki so poslovali bolje od pričakovanj, pomoč vrnejo. A dejstvo je, da so mnogi poslovali slabše kot pred epidemijo, a bodo morali pomoč vračati zaradi zmede v pravilih. Ta so se sredi tedna spet spremenila, čeprav se nanašajo na prihodke, ustvarjene v letih 2019 in 2020.

Sprememba pravilnika – na slabše

Skupin podjetnikov, ki so se znašli v smrtni zanki pravilnika, ki opredeljuje, kdo mora vračati pomoč in kdo ne, je mnogo. In z novo spremembo pravilnika, ki jo je vlada sprejela v sredo, se utegne število tistih, ki bodo morali pomoč vračati, žal še povečati. Ker so bili med najbolj izpostavljenimi podjetniki, ki bodo morali pomoč vračati, tisti, ki so v času zaprtja gospodarstva celo investirali ali pa dejavnost širili, da so uspeli preživeti, je vlada uvedla nov izračun računanja sorazmernosti upada prihodkov. Deset oziroma 20-odstotni upad prihodkov se bo računal glede na povprečno število zaposlenih v podjetju. Človek se lahko vpraša, kdo je tu nor. Dejstvo je, da so številna podjetja zaradi krize število zaposlenih zmanjšala. Veliko jih je, ki so deloma odpuščali, deloma delavce pošiljali na čakanje. Tisti, ki so število zaposlenih zmanjšali, bodo po novem pravilniku verjetno morali pomoč, nekateri celo z obrestmi, vračati. Številni podjetniki se tako upravičeno sprašujejo, ali so od države prejeli pomoč ali drag kredit, ki jih bo pahnil čez rob. 

Pripravljajo se tožbe

Vlada je torej tik pred zdajci, 14 dni pred iztekom roka za oddajo poslovnih poročil, torej ko je večina bilanc že zaključenih, močno posegla v pravila, ki določajo, kdo pomoč vrača in kdo ne, a ne na mesta, kjer bi to morala storiti. Podjetniki, ki so zaradi starševstva v letu 2020 začeli koristiti polovični delovni čas, bodo skoraj vsi morali vračati pomoč. Način izračunavanja prihodkov s. p.-jev glede na opravljene ure je absurden, a kljub številnim prošnjam podjetnikov in opozorilom stroke vlada pri njem vztraja. Kot smo uspeli izvedeti, je vse več neformalnih združenj podjetnikov, ki so se odločila za pravno pomoč. Pripravljali naj bi se vsaj dve tožbi zoper državo zaradi naknadnega spreminjanja pogojev za upravičenost do mesečnega temeljnega dohodka. Prvo tožbo naj bi pripravljali samostojni podjetniki, drugo samostojni podjetniki, ki so zaradi starševstva na polovičnem delovnem času.

Koga ima vlada raje kot podjetnike?

Občutek jeze med podjetniki gotovo povečuje dejstvo, da so s pomočjo ukrepov pomoč prejeli številni, katerih gmotni položaj ni bil ogrožen. Država velikodušno deli dodatke za zdravnike, študente, upokojence, prispevke za verske uslužbence, ki jim upada prihodkov ne bo treba dokazovati. Podatki fiskalnega sveta kažejo, da je bilo od začetka epidemije lani za samostojne podjetnike namenjenih 300 milijonov evrov, velik del tega bo zdaj treba vrniti. Za dodatke redno zaposlenim je bilo izplačanih 418 milijonov evrov, 208 milijonov evrov pa so prejeli upokojenci, velike družine in študenti. Več kot 100 milijonov evrov so zgolj v prvih treh mesecih letošnjega leta prejeli zaposleni v zdravstvu. Tudi tisti, ki so zaradi epidemije delali manj, ali pa kot kažejo zadnje informacije, sploh ne.

Iznajdljivi zdravniki

V oddaji Tarča je bilo na primer razkrito, kako so zdravniki na ortopediji umetno prikazovali, da so prisotni na kliniki, in prejemali visoke koronadodatke. Minister za zdravje pa je navedel, da bodo ukrepali tako, da bodo namestili video nadzorne kamere. Verjamemo, da bi z lahkoto našli kar nekaj podjetnikov, ki bi privolili v to, da jim namesto tega, da morajo vračati pomoč državi, namestijo video nadzorne kamere. Morda bi se tako odgovorni v vladi celo lahko poučili o tem, kako delujejo podjetja, in bi nato lažje sprejemali ukrepe.