Javno-zasebne vojne

Sodnica s kritiko Janše ni umazala ugleda sodstva

Robert Marin
14. 4. 2021, 18.05
Posodobljeno: 14. 4. 2021, 18.09
Deli članek:

Ljubljanska okrajna sodnica Urška Klakočar Zupančič z zapisi na svojem zaprtem facebook profilu, ki so bili kritični do »velikega diktatorja« Janeza Janše in vlade, ni zagrešila disciplinske kršitve. Zaradi svojih stališč pa vseeno ostaja na slabše plačanem delovnem mestu.

Bobo
V zapisih je premierja Janeza Janšo označila za »velikega diktatorja« in dodala, da je virus pri nas dal polet »zafrustriranim osebkom s kriminalno preteklostjo«.

Sodnica Urška Klakočar Zupančič je na svojem zaprtem facebook profilu lani jeseni med drugim zapisala: »Upam, da bo doba janšizma nekoč samo še bridek spomin, do takrat pa pazite nase.« V zapisih je premierja Janeza Janšo označila za »velikega diktatorja« in dodala, da je virus pri nas dal polet »zafrustriranim osebkom s kriminalno preteklostjo in željo po zatiranju vsega, kar jim stoji na poti«.

Zaradi zlorabe svojih zasebnih zapisov je Urška Klakočar Zupančič zoper Vinka Gorenaka vložila zasebno kazensko tožbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja nedovoljene objave zasebnih pisanj po 140. členu kazenskega zakonika: »Kdor brez dovoljenja pooblaščene osebe, kadar je tako dovoljenje potrebno, objavi dnevnik, pismo ali kakšno drugo zasebno pisanje, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.«

Ena od njenih »prijateljic« je zapise potem posredovala državnemu sekretarju v kabinetu predsednika vlade Vinku Gorenaku, ki jih je decembra lani objavil na svojem blogu. Še isti dan so ga povzeli tudi na portalu Nova24TV. Nad sodnico je sledil pogrom s strani medijev, ki so blizu Janši, ministrstvo za pravosodje je naokoli pošiljalo dopise, predsednica ljubljanskega okrajnega sodišča pa je vložila pobudo za začetek disciplinskega postopka in z novim letnim razporedom sodnici odvzela vodenje oddelka za etažno lastnino. Toda senat disciplinskega sodišča, ki deluje v okviru sodnega sveta, je v torek popoldan ugotovil, da sodnica ni kršila zakona o sodniški službi.

»Odločitev senata nedvomno kaže na to, da vsebina zapisov sodnice Urške Klakočar Zupančič na zasebnem, zaprtem facebook profilu ni bila protipravna, da ni šlo za neprimerno in nedostojno izražanje glede trenutne oblasti in posledično tudi ni prišlo do kršitve ugleda sodstva. Prav tako pa ni mogla biti podana njena odgovornost za hujše posledice za ugled sodniškega poklica,« v izjavi za medije poudarja njena odvetnica Nataša Pirc Musar. Po navedbah Musarjeve sodnici tudi ni bilo mogoče očitati niti naklepa niti malomarnosti, saj je uresničevala zgolj in samo svojo pravico do svobode izražanja ter še to v povsem zasebni sferi, in ne pri izvrševanju svoje funkcije.

STA
Državni sekretar v kabinetu premierja Vinko Gorenak je »ukradene« zapise na svojem blogu objavil decembra lani.

Nastavitve so tam z razlogom

Musarjeva je še poudarila, da gre za izjemno pomemben precedenčni primer, v katerem je zmagala svoboda izražanja, ki je za sodnike pri javnem nastopanju resda upravičeno omejena, a v zasebni sferi nedvomno mora ostati nedotakljiva.

»Treba se je zavedati, da tudi v digitalnih okoljih pravica do zasebnosti v tem ožjem krogu velja in da tukaj natikati nagobčnike komurkoli, tudi sodnikom, ni zakonito, ni pošteno. V tem primeru je pač zmagala svoboda do izražanja in res v tem zelo ozkem krogu zasebnosti, ki jo imaš kot posameznik, tudi v digitalnih okoljih, če si poskrbel za to, da imaš nastavitve narejene na zasebno. Če bi pristali na tezo, da je vse, kar objaviš na facebooku, javno, se popolnoma izvotlijo nastavitve na zasebno in javno. Bile bi brez pomena, tako jih pa vendarle imamo. Te moderne tehnologije bo pač treba vzeti v zakup tudi v bolj konzervativnih okoljih, kot je sodstvo,« je povedala za Novice Svet24.

Ne bo se vrnila na staro delovno mesto

Čeprav sodničin zasebni zapis po oceni disciplinske komisije ni bil neprimeren in nedostojen, kršitev pa ni ugotovila niti etična komisija, kjer so marca sprejeli zgolj sklep, da se bodo pripravile smernice za uporabo družbenih omrežij za sodnike, se Klakočar Zupančičeva ne bo vrnila na svoje staro delovno mesto vodje oddelka za etažno lastnino na ljubljanskem okrajnem sodišču. »Ona je svojo kazen v tem segmentu dobila, odstavitev z mesta vodje in nižja plačo. Gre za diskrecijsko pravico predsednika sodišča – on postavi, on lahko razreši. Je pa to odločitev predsednica ljubljanskega okrajnega sodišča sprejela izrazito preuranjeno, preden je o tem odločila etična komisija in disciplinska komisija,« je poudarila Musarjeva.