Zavod za gozdove izdaja odločbe za posek tako v zasebnih kot tudi v državnih gozdovih. V odločbi so navedeni podatki o dovoljeni količini posekanega drevja, drevesnih vrstah in debelinah, vse drevje, namenjeno poseku, pa je v gozdu označeno z rdečo piko na deblu in žigom na panju, ki omogoča nadzor po izvedeni sečnji. Zavod prav tako nadzira in spremlja izvedbo sečnje.

»Novomeški območni zavod, ki pokriva območje Dolenjske in Bele krajine, na leto izda med 6000 in 8000 odločb, zato je nemogoče nadzorovati in preverjati vse poseke. Zato imamo instrument, ki ga imenujemo kontrola in spremljava sečišča oziroma zeleni blok, na katerem revirni gozdarji sproti spremljajo in obiskujejo sečišča in ugotavljajo, ali je vse izvedeno v skladu z odločbo. Tako ugotavljamo, ali so posekana vsa označena drevesa in ali so bila morda posekana tudi drevesa, ki niso bila označena in naj bi ostala. Na štorih preverimo, ali je na njih žig, in velikokrat najdemo štore, ki žigov nimajo. Ob tem pa zakon predvideva, da zaradi pri sečnji odkazanih dreves pride do poškodb tudi nekaterih drugih dreves, ki jih je treba zato prav tako posekati. Je pa take primere izvajalec dolžan sporočiti revirnemu gozdarju. Ob sumu, da je bilo posekanega neprimerno več lesa od dovoljenega ali da se na cesti pojavi več lesa, naredimo namensko kontrolo oziroma popoln prevzem sečišča, med katerim pregledamo vse panje in ugotavljamo dejansko število posekanih dreves v primerjavi z odkazanimi količinami. Zgodi se, da v takem primeru izvajalci s sečnimi ostanki poskušajo prekriti panje nedovoljeno posekanih dreves, kakšen panj nalašč izruvajo in podobno,« o krajah oziroma nedovoljeni sečnji pove vodja novomeške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Anton Turk.

Odvisno, kdo je lastnik

anton turk
Igor Vidmar
Anton Turk

Pri nadzoru ugotavljajo, da tam, kjer sekajo lastniki gozda sami, to je v primeru, ko so lastniki gozda kmetje, ki so za to delo tudi primerno usposobljeni in zaupajo v strokovnost revirnih gozdarjev, s katerimi sodelujejo tudi pri odkazovanju, ne prihaja do bistvenih razlik med odkazanimi in posekanimi količinami lesa. Drugače je v gozdovih, kjer lastniki nimajo osebnega odnosa do gozda in gozdarstvo ni njihova dejavnost, pa želijo iz gozda naenkrat dobiti čim več. Pogosto izberejo izvajalca, s katerim nimajo razčiščenih odnosov. Zgodi se, da lastniki sami z barvo označijo še dodatna drevesa ali pa izvajalec poseka tudi neoznačena drevesa in poseže še v sosedov gozd. »Koliko je natančno takih primerov, ne vemo, saj ne moremo prekontrolirati prav vsake sečnje, ugotavljamo pa, da je tega vsako leto več, zagotovo pa precej več kot pred 20, 30 leti,« pove Turk.

Črne sečnje

Povsem drug vidik pa so črne sečnje, ko lastniki gozdov oziroma tudi kdo drug seka brez vedenja gozdarja. Marsikdaj se to dogaja tudi zaradi nepoznavanja postopkov. Vsako drevo v gozdu, ki je debelejše od desetih centimetrov, mora gozdar za posek označiti in evidentirati. Anton Turk zato lastnikom svetuje, naj tudi tedaj, ko krčijo zaraščajoče se kmetijske površine, pokličejo gozdarja in se z njim dogovorijo za ustrezen postopek.

Če je predviden posek v njihovem gozdno gospodarskem načrtu, temu sledi redno odkazilo, če pa gozd raste na kmetijski površini, pa je treba od zavoda za gozdove pridobiti krčitveno dovoljenje, ki ga ni težko dobiti. Sečnja brez dovoljenja je tudi na takih površinah prepovedana in za posek brez dovoljenja lahko kršitelja inšpektor ustrezno kaznuje. Tudi teh sečenj, opažajo gozdarji, je čedalje več. Vzrok tega so tudi GERK, to so evidence ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki so bile leta 2006 vzpostavljene zaradi pridobitve ustrezne baze podatkov o zemljiščih in potreb po dodeljevanju podpor v kmetijstvu glede na površine zemljišč.

Drugo pa so dobesedno kraje, ko nekdo v tujem gozdu brez dovoljenja poseka drevje in ga odpelje.

SiDG lani ukradli za 89.000 evrov lesa

Ukrepi za preprečevanje kraj so kompleksni in obsežni. Začnejo se že z načinom izbire dreves za posek in njihovim označevanjem, ki ga izvaja Zavod za gozdove Slovenije, ter nadaljujejo prek uvedbe v delo izbranega izvajalca, spremljanja del, tekočega popisovanja zalog na začasnih skladiščih na kamionski cesti in kontrole odpreme ...

V letu 2020 je družba SiDG zabeležila 131 prijav tatvine gozdnih lesnih sortimentov v skupni količini 2365 kubičnih metrov oziroma v vrednosti 89.000 evrov. Lani je neto količina poseka v državnih gozdovih znašala 1.141.371 kubičnih metrov, prihodki od prodaje pa so dosegli 56 milijonov evrov. Od navedene količine odtujenih gozdnih lesnih sortimentov je bilo na območju Poslovne enote Kočevje, kamor spadajo tudi državni gozdovi na območju Novega mesta, skupaj 41 prijav v skupni količini 700 kubičnih metrov oziroma za 27.000 evrov lesa. Na območju Poslovne enote Kočevje je neto posek v letu 2020 znašal prek 433.000 kubičnih metrov.Deloma se odtujene količine lesa nanašajo na posek stoječega drevja, deloma pa na odtujitve gozdnih lesnih sortimentov na začasnih skladiščih na kamionskih cestah. 

SiDG lani opravila 1200 kontrol

V zvezi z razliko med odkazilom in dejanskim stanjem, ki lahko tudi kaže na goljufije izvajalcev, na SiDG pojasnjujejo, da imajo vzpostavljen sistem potrebne skrbnosti, s katerim zagotavljajo, da na trg ne dajejo lesa, ki je bil nedovoljeno posekan. V okviru sistema potrebne skrbnosti tudi preverjajo odstopanje med ocenjeno količino poseka ter odpeljano količino gozdnih lesnih sortimentov in v primerih suma na nedovoljen posek ustrezno ukrepajo.

Prav tako ima SiDG vzpostavljen sistem nadzora nad merjenjem in razvrščanjem gozdnih lesnih sortimentov, torej nad tem, koliko posekanega lesa je namenjeno na primer nadaljnji pridelavi v celulozo, koliko je hlodovine in podobno, saj je od tega odvisna cena lesa, pri tem pa bi se dalo tudi goljufati. V letih 2019 in 2020 je družba SiDG opravila približno 1200 kontrol odpreme gozdnih lesnih sortimentov. Nadzori so v določenih primerih pokazali manjša odstopanja v območju sprejemljive tolerance. V enem primeru je družba SiDG ugotovila hujšo kršitev in zoper zaposlenega ustrezno ukrepala.