Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka.

Na dopoldanski novinarski konferenci o aktualnem stanju glede covida-19 je namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitut za javno zdravje (NIJZ) Nuška Čakš Jager opozorila, da nas spremlja mišje leto. Epidemiologi namreč opažajo večje število prijavljenih primerov mišje mrzlice oziroma hemoragične vročice z renalnim sindromom.

Kaj sploh vemo o mišji mrzlici?

Gre za akutno nalezljivo bolezen, ki jo povzročajo hantavirusi, med katere spadajo Seoul, Hantaan, Dobrava in Puumala. Slednja sta tista, ki sta ponavadi povzročitelja hemoragične mrzlice v Sloveniji, kjer smo prvi primer bolezni zabeležili leta 1954. Povzročitelj mišje mrzlice kroži predvsem med glodavci - miši, voluharji, podgane - ki so kronični nosilci. Ljudje smo torej naključni gostitelji, bolezen pa se z glodavca na človeka prenese preko vdihavanja virusov, ki se nahajajo v izločkih torej v seču, iztrebkih ali slini. Pojav mišje mrzlice je zato bolj pogost v spomladanskem oziroma jesenskem času, ko se ljudje več zadržujejo na vrtovih, pospravljajo kleti ali drvarnice, kjer so vidni sledovi in ali iztrebki glodavcev, navajajo na NIJZ.

Večino bolnikov hospitalizirali

Večina bolnikov z mišjo mrzlico je letos potrebovala hospitalizacijo, umrl pa ni nihče, je razvidno iz podatkov, ki jih navaja NIJZ.

Letos so od začetka januarja v Sloveniji potrdili 47 primerov mišje mrzlice, do 8. aprila 34 – obolelo je 10 žensk in 24 moških. Tudi letos oboleli bolniki prihajajo iz že znanih žarišč mišje mrzlice. Do 8. aprila so potrdili osem primerov iz osrednjeslovenske regije, po pet primerov iz jugovzhodne Slovenije, gorenjske, goriške in primorsko-notranjske regije, po dva iz koroške in podravske, po en primer pa iz pomurske in obalno-kraške regije. Večina bolnikov je v starostnih skupinah od 25 do 34 let (10 moških in ena ženska) ter od 35 let do 44 let (osem moških in pet žensk), je razvidno iz podatkov NIJZ.

Število prijavljenih primerov HMRS, po občinah
NIJZ
Število prijavljenih primerov HMRS, po občinah, 2021

Število prijavljenih primerov HMRS po mesecih
NIJZ
Število prijavljenih primerov HMRS po mesecih, Slovenija, 2017, 2018, 2019, 2020, 2021 ter 10-letno povprečje (2011-2020)

Za primerjavo: Porast mišje mrzlice so zabeležili leta 2008, ko je v celem letu zbolelo 45 oseb, leta 2012, ko je zbolelo 185 oseb, leta 2017, ko je zbolelo 76 ljudi, leta 2019 pa 252 ljudi.

V Sloveniji je doslej zaradi mišje mrzlice umrlo 15 ljudi, zadnjo smrtno žrtev so zabeležili pred več kot desetimi leti.

Bolezen poteka v več fazah

Bolniki so v povprečju hospitalizirani deset dni, okrevanje pa se lahko tudi zavleče, opozarjajo na NIJZ. Cepiva proti tej bolezni še ni.

“Čas od okužbe do nastanka znakov bolezni je običajno dva do štiri tedne, lahko pa vse od nekaj dni do dveh mesecev. Bolezen poteka v več fazah, znaki so deloma odvisni tudi od vrste virusa, ki je okužbo povzročil. V prvi fazi, ki traja nekaj dni, je prisotna predvsem visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, močne bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju. Pri lažji obliki se v tej fazi obolenje tudi konča in pride do ozdravljenja brez posledic. V težkih primerih bolezni, po nekaj dnevih visoke vročine nastopi faza, ko pride do nenadnega padca krvnega pritiska. Bolnik postane nemiren, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah. Temu obdobju sledi obdobje, kjer prevladujejo znaki odpovedi ledvic (skromno izločanje urina, prisotnost beljakovin in krvi v urinu). V tem obdobju je tudi velika nagnjenost h krvavitvam. To obdobje traja nekaj dni, lahko pa v tej fazi bolnik tudi umre. Smrtnost bolezni je 5 do 15%. Pojav povečanega izločanja seča oznanja obdobje okrevanja, ki lahko traja več tednov ali mesecev. Cepiva proti tej bolezni zaenkrat še ni na voljo. Zdravljenje je simptomatsko in podporno. Bolnikom znižujejo visoko telesno temperaturo, skrbijo, da ne dehidrirajo, oziroma jih po potrebi priključijo na dializo,” so zapis dr. med. spec. javnega zdravja Marte Košir objavili na spletišču NIJZ.

Kako preprečiti okužbo?

Kot pri zloglasnem novem koronavirusu je tudi pri preprečevanju okužbe z virusi, ki povzročajo mišjo mrzlico, pomembna osebna higiena in higiena prostorov. Po opravilu, pri katerem smo v stiku z zemljo, je pomembno umivanje rok, prav tako je pomembno, da glodavcem preprečimo dostop v zaprte prostore. Ob tem moramo poskrbeti tudi za ustrezno odstranjevanje odpadkov hrane, slednjo pa hranimo v zaprtih posodah, da preprečimo morebitne okužbe. Kot izpostavlja Koširjeva je zelo pomemben ukrep tudi zatiranje glodavcev oziroma deratizacija.

Natančne nasvete za preprečevanje okužb z virusom mišje mrzlice si lahko preberete tudi na straneh NIJZ