Gostinci, kozmetiki, frizerji in drugi po oddaji davčnih obračunov za lani ugotavljajo, da bodo morali vračati denar, nekateri celo z obrestmi. Kje ga bodo dobili, ne vedo. Nekatera podjetja bodo morala odpuščati, drugim grozi stečaj.

Še lani jeseni je vlada podjetnikom zatrjevala, da jim stoji ob strani. »Želimo nadaljevati v tej smeri, da bo zaupanje med gospodarstvom in ukrepi vlade pripeljalo do tega, da bodo podjetniki bolj smelo gledali naprej in tudi načrtovali svoje aktivnosti, če vedo, da bodo imeli, če športno rečem, pokrit hrbet,« je novembra lani govoril minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Takrat je vlada zaradi drugega vala epidemije zaprla javno življenje.

Toda danes podjetniki ugotavljajo, da jim država ni »krila hrbta«. Ravno nasprotno, ne le da je ustvarila gore novih predpisov, ki jim predvsem mali podjetniki niso bili kos; medtem ko so se ministri hvalili, da pomagajo gospodarstvu preživeti in ohraniti čim več delovnih mest, so v drugem valu epidemije pogoje za pridobitev državne pomoči celo zaostrovali.

Podjetnica, ki je za en odstotek zgrešila pogoj iz zakona

V zadnjih dneh se je na Necenzurirano.si obrnilo več malih podjetnikov. Nihče od njih se ne želi izpostavljati z imenom, vsi pa so se za pomoč obrnili na državo. Zdaj so v težavah.

Lastnica frizerskega salona, ki je konec lanskega leta zaprosila za izplačilo nadomestila zaposlenim za čakanje na delo, je pred dnevi ugotovila, da bo morala denar vrniti. Zakaj? Ker je imela v lanskem letu »le« za 19 odstotkov nižje prihodke kot v letu 2019. Če bi želela denar obdržati, bi ji morali prihodki na letni ravni upasti za najmanj 20 odstotkov, torej za odstotno točko več. Zdaj bo morala vrniti okoli deset tisoč evrov – ne glede na to, da je že dodatno plačala zaposlene za čas, ko so bili odprti in delali od jutra do večera.

Tudi lastnik manjše verige trgovin z oblačili, ki je imel več mesecev zaprta vrata, je zaprosil za pomoč zato, da mu ni bilo treba odpuščati. Od zavoda za zaposlovanje je prejel okoli sto tisoč evrov sredstev, za katera je verjel, da so nepovratna. Toda spregledal je, da si letos iz podjetja ne bi smel izplačati zadržanih dobičkov iz preteklih let. Denar je potreboval za financiranje investicije. Ne le, da bo moral vračati pomoč, državi bo moral nakazati še za okoli sedem tisoč evrov zamudnih obresti.

Koliko je še takšnih primerov in koliko denarja od porabljenih 400 milijonov evrov za subvencioniranje čakanja na delo se bo vrnilo v državni proračun, na finančni upravi (Furs) ne vedo. Državni zbor je namreč do konca tega meseca podaljšal rok za oddajo davčnih obračunov in letnih poročil. Tako bo večina podjetnikov, ki ne izpolnjuje pogojev za pomoč, šele v začetku maja izvedela, da so v prekršku.

Naj razume, kdor more: »lockdown« ni višja sila

V prvem PKP je vlada zapisala, da lahko nadomestila za začasno čakanje zaposlenih na delo uveljavljajo »tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot deset odstotkov glede na leto 2019«. V petem PKP, ki je začel veljati konec oktobra, torej po zaprtju nenujnih dejavnosti, je prag upada prihodkov zvišala že na 20 odstotkov.

Po anketi, ki jo je februarja opravila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), bo moralo državno pomoč vračati kar 39 odstotkov podjetij, ki so zanjo zaprosila. Kako je to mogoče?

V pravnih krogih opozarjajo, da se predvsem manjši podjetniki niso znašli v hiperinflaciji predpisov in administrativnih obveznostih, ki so jih prinesli vladni protikoronski paketi ukrepov (PKP). »Seveda to, da pristojni organi včasih še sami niso povsem prepričani, kako pravilno izpolniti obveznosti iz posameznih predpisov, ne pomaga. Dodatni problem je, da v večini primerov ukrepi stopijo v veljavo praktično čez noč, ne da bi se naslovniki predpisov o njih lahko predhodno poučili in se nanje pripravili,« je dejal odvetnik, ki je želel ostati neimenovan.

Še več, medtem ko se je epidemija razraščala, je vlada pogoje za pridobitev državne pomoči celo zaostrovala. V prvem PKP je tako zapisala, da lahko nadomestila za začasno čakanje zaposlenih na delo uveljavljajo »tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot deset odstotkov glede na leto 2019«. V petem PKP, ki je začel veljati konec oktobra, torej po zaprtju nenujnih dejavnosti, je prag upada prihodkov zvišala že na 20 odstotkov. Prvotno je vlada celo napovedala, da bi do subvencije za čakanje na delo lahko prišli samo še tisti z najmanj 30-odstotnim upadom, a si je nato premislila.

Na eni strani se je minister za delo Janez Cigler Kralj jeseni hvalil, da je Janševa vlada z interventnimi ukrepi ohranila 300 tisoč delovnih mest, kar ne drži. Banka Slovenije je namreč v decembrski napovedi makroekonomskih gibanj ocenila, da so vladni ukrepi uspeli ohraniti zgolj 16 tisoč delovnih mest. Na drugi strani pa je vlada v PKP vnesla celo varovalko, po kateri se lahko kršenje prihodkovnih pogojev spregleda v primeru višje sile, torej dogodka, na katerega delodajalci niso mogli vplivati in ga niso predvideli. Toda to velja zgolj, če gre za izplačilo nadomestila zaradi obveznosti varstva otrok, ustavitve javnega prevoza in zaprtja meja. Ne pa tudi zaradi obveznega zaprtja vseh nenujnih dejavnosti, ki je vplivalo na več tisoč delodajalcev.

Kaznujejo podjetnike, ki delajo pošteno

Tudi zato ne preseneča, da se je zaradi zaostritve teh pogojev konec lanskega leta po informacijah Necenzurirano.si razcvetela siva ekonomija. Da ne bi izgubili pravice do subvencij, so si obrtniki in drugi podjetniki »zmanjšali promet«. S strankami so se dogovorili za plačilo na roke ali vsaj zamik izdaje računa in plačila na začetek letošnjega leta. S tem so se izognili morebitnim previsokim prihodkom. Če lastnica frizerskega salona, ki je za las zgrešila prag upada prihodkov, nekaterim strankam ne bi izdala računov, ji danes ne bi bilo treba vračati deset tisoč evrov pomoči.

Da gre pri vračanju pomoči za napačen in škodljiv ukrep, že od lanske jeseni opozarjajo v Obrtni zbornici Slovenije (OZS). »V tem primeru namreč ne gre za pomoč, ampak za posojilo države. Menimo, da podjetjem ne bi bilo treba vračati državne pomoči, če so v letu 2020 uspešno poslovala. Podjetja je treba spodbujati, da delajo dobro, ne pa, da jih zaviramo s 'kaznovalnim' ukrepom vračanja pomoči. Podjetja naj ta sredstva raje namenijo za razvoj podjetij ali nagrade zaposlenim,« so pojasnili v OZS, ki jo vodi Branko Meh.

V zbornici menijo, da bi tako pri čakanju na delo kot pri oprostitvi plačila prispevkov, temeljnem dohodku in kritju fiksnih stroškov morala veljati izjema za podjetja, ki zaradi odlokov vlade v celoti ali delno niso smela opravljati dejavnosti. Pobude so predstavili tudi več ministrom: Počivalšku, Ciglerju Kralju in Mateju Toninu. »Ali bodo naši predlogi upoštevani, ta hip še ne vemo. Smo pa imeli več takšnih primerov, ko bi morali obrtniki in podjetniki vračati pomoč. Večinoma je šlo za nedoseganje pogojev glede upada prihodkov ali pa za problem načela sorazmernosti v primeru, ko so širili svojo dejavnost. Za slednje nam je bilo obljubljeno, da bo vlada to ustrezno rešila,« so povedali na OZS, ki je sicer v zadnjih mesecih večkrat pohvalno govorila o sodelovanju z vlado.

Če njihove pobude o oprostitvi vračila pomoči ne bodo uslišali, predlagajo, naj jim gredo naproti z vračilom v več obrokih in brez zavarovanj. Podjetja se namreč v tem času pogosto soočajo s slabšo likvidnostjo in jim lahko izvršba povzroči nepopravljive posledice. Na Fursu so nam sicer pojasnili, da bo o tem odločal zavod za zaposlovanje, ki je izplačeval nadomestila za čakanje na delo.