Slovenija se je, še preden bi se lahko zaključil drugi val epidemije, znašla v hitro naraščajočem tretjem valu. Deli gospodarstva so še vedno zaprti, prejšnji teden smo se znašli v nekakšni mehki varianti trdega »lockdowna«, vlada pa je že podaljšala številne nujne ukrepe za ohranitev delovnih mest in preživetje državljanov. Prihodki v državni proračun so torej znatno manjši, izdatki veliko večji. Fiskalni svet v poročilu za prvo trimesečje ugotavlja, da so bili odhodki v prvih treh mesecih za 37,5 odstotka višji kot v enakem obdobju lani, prihodki pa so bili v prvih treh mesecih za 1,0 odstotek višji kot v enakem obdobju lani, a bi bili brez upoštevanja neposrednega učinka covida nižji za 2,1 odstotka. Država se ob tem še hvali, da bomo zagnali številne infrastrukturne projekte, načrtovani so rekordni izdatki tako za vojsko, zdravstvo kot kulturo. Poraja se seveda vprašanje, koliko denarja imamo in od kod ga bomo vzeli.

Vreča za covid hitro izpraznjena

Na ministrstvu za finance so nam povedali, da je vlada v proračunu za leto 2021 upoštevala možnost poslabšanja epidemiološke slike v Sloveniji in za ta namen v okviru državnega proračuna načrtovala sredstva za financiranje epidemije covida-19 v višini 500 milijonov evrov. A zaradi omejevalnih ukrepov so se močno spremenile makroekonomske razmere, posledično pa tudi makroekonomska napoved za leto 2021, in po omenjeni spremembi proračuna so bili sprejeti kar štirje protikoronski ukrepi. Tako je bilo skupaj v letu 2021 za ukrepe, vezane na omilitev posledic krize, do konca marca 2021 iz proračuna RS izplačanih že 855 milijonov evrov, torej kar 355 več od predvidenih 500, ki si jih je vlada namenila za celo leto. K sreči imajo ukrepi učinek tudi na prihodkovni strani; tako ocenjeni proračunski učinek ukrepov iz omenjenih štirih protikoronskih zakonov (tako na strani prihodkov kot na strani odhodkov) znaša okoli 1,5 milijarde evrov.

zaprti lokali gostinstvo koronavirus2
Bobo
Številne dejavnosti ostajajo zaprte in potrebujejo finančno podporo.

Potrebno več denarja

Kot ugotavljajo na ministrstvu za finance, bo moral državni proračun zagotoviti znatno več sredstev za boj z epidemijo, kot je bilo načrtovano konec leta 2020. To nameravajo storiti z razporeditvami znotraj obstoječega proračuna in »s povečanjem izdatkov po denarnem toku« oziroma z večjim zapravljanjem. »Ker država razpolaga s sredstvi na računih, se za namen financiranja navedenih ukrepov ne bo dodatno zadolžila, pač pa bo zgolj porabila del teh sredstev,« so pomirjujoče sporočili z ministrstva za finance. A prekladanje denarja med proračunskimi porabniki je precej nepregledno in vedno glasnejši so pozivi vladi, naj sprejeme rebalans proračuna, iz katerega bo bolj razvidno, od kod se jemlje denar za boj z epidemijo.

Zadolževanje

Mogoče se Slovenija ne bo zadolžila za namen financiranja covid ukrepov, a zadolževala se bo. Proračunski primanjkljaj je v prvih treh mesecih znašal kar 1,291 milijarde evrov, in četudi bi se pričelo skokovito gospodarsko okrevanje, se ga prav dosti zmanjšati ne bo dalo. Ob tem je iz napovedi vlade jasno, da pričakujejo zvišanje izdatkov tudi še v letu 2022. Fiskalni svet je vladi že potrdil, da bodo glede na znane podatke tudi za leto 2022 veljale izjemne okoliščine, ki omogočajo odstopanja od fiskalnega pravila. Tako je za naslednje leto že predviden proračunski primanjkljaj v višini 4,9 odstotka BDP, kar je 1,8 odstotne točke več kot v sprejetem proračunu.