V BiH je tema dneva domnevni neuradni dokument, ki naj bi ga slovenski premier Janez Janša poslal v Bruselj. V njem naj bi se omenjalo vprašanje »dokončnega razpada Jugoslavije«. Med drugim naj bi se v BIH odcepila Republika Srbska, prilagodile pa naj bi se tudi meje Črne gore, Severne Makedonije in Albanije.

Janša je zavrnil navedbe »obskurnih medijev«, s pojasnilom pa se je oglasil tudi predsednik Slovenije Borut Pahor, ki je po besedah bošnjaškega predstavnika Predsedstva Bosne in Hercegovine Šefika Džaferovića na obisku v BiH v začetku marca omenil, da v EU obstajajo »določeni krogi«, ki menijo, da je potrebno najprej zaključiti proces razpada Jugoslavije, šele nato pa bi se lahko države Zahodnega Balkana sprejelo v EU.

Pahor poudarja, da je kot predsednik »Republike Slovenije zagovornik Bosne in Hercegovine, njene ozemeljske celovitosti, evropske perspektive in mirnega razvoja, kar vedno dosledno poudarja.« Želi si, da bi BiH čim hitreje postala del EU, ob tem pa »redno svari pred idejami o razdružitvi BiH in ponovnem risanju meja na Zahodnem Balkanu.« In prav tem kontekstu je »zaradi zaskrbljenosti« o tem vprašal sogovornike, ko je v začetku marca obiskal Sarajevo.

Javno je predsednik republike o tem spregovoril tudi v nagovoru sobranju Severne Makedonije 25. septembra lani, poudarjajo v uradu. Takrat je opozoril, da »če ne bo širitve EU ali pa bo širitev močno zamujala, se bo v tej regiji počasi prijela teza, da razpad bivše Jugoslavije pravzaprav še ni končan in da je treba namesto obstoječih meja uveljaviti etnične meje«.

»Iz zgodovinskih izkušenj vemo, da je zelo malo možnosti, da bi tak proces potekal po mirni poti brez konfliktov, ki bi lahko zamajali tudi varnost in stabilnost širše v Jugovzhodni Evropi. Zato sem že večkrat dejal, da je širitev EU na Zahodni Balkan ekskluzivno politično vprašanje, ki terja tudi od EU neko še bolj premišljeno strategijo«, je še dejal predsednik Pahor.