Bojan Veselinovič
STA
Bojan Veselinovič vlado poziva, naj pisno sporoči, komu in na kakšen način naj se omogoči dostop do želene dokumentacije.

Veselinovič je spomnil, da je v soboto minil 100. dan, odkar STA ni dobila niti evra za opravljeno javno službo v letošnjem letu.

Vlada kot razlog, zakaj se je odločila za zaustavitev financiranja javne službe STA, navaja, da STA še vedno ni dostavila dokumentacije, na podlagi katere bi se lahko pripravilo oceno "primernega financiranja". "Kot direktor naj bi bil letos tudi dvakrat pozvan k podpisu pogodbe o opravljanju javne službe za letos, vendar naj za to ne bi izkazoval nobenega interesa. Ne drži ne eno ne drugo," je navedel Veselinovič. To mu je namreč v zadnjem dopisu očital vodja kabineta predsednika vlade Peter Šuhel.

Zaposleni na STA žrtev ravnanja vlade?

Vladi je tako Veselinovič sporočil, da ji kot direktor omogoča dostop do poslovnih knjig in spisov. Ob tem je opozoril, da je edini družbenik vlada in da se doslej s sklepom vlade za prenos korporacijskih pravic v zvezi z zahtevo po dokumentaciji ni izkazala nobena vladna služba ali organ. To velja tudi za vladni urad za komuniciranje (Ukom), ki je sicer dokumentacijo zahteval.

Zato Veselinovič piše, da gre s strani agencije za "potezo, ki bi ji lahko kdo očital pravno nekorektnost". "A po posvetu s pravnimi strokovnjaki sem se vendarle odločil zanjo, čeprav zahteve vlade kot družbenika po vpogledu v dokumentacijo STA, kot rečeno, nismo nikoli dobili. Namesto tega smo bili naslovniki številnih dopisov Ukoma, ki so me silili v protipravno ravnanje in bili deležni diskreditacij tiskovne agencije, zaposlenih in mene kot direktorja, da skrivam dokumentacijo," je navedel.

Tako se je, kot navaja, za ta korak "odločil v velikem precepu med doslednim spoštovanjem jasno določenega pravnega okvira, ki ureja informacijske pravice družbenika, in izničenjem praznega izgovora vladne strani, ki vodi v finančno izčrpavanje STA in ogroža socialno varnost zaposlenih. Ti niso moj ujetnik, ampak bodo žrtev ravnanja vlade, ki kljub jasno določenim zakonskim obveznostim ne plačuje opravljene javne službe STA in jo na pragu 30-letnice peha v propad".

Znova je spomnil, da sedmi protikoronski zakon nalaga, da se za javno službo STA letos zagotovijo sredstva iz državnega proračuna ne glede na to, ali je z ustanoviteljem sklenila pogodbo, in sicer v skladu s sprejetim poslovnim načrtom za leto 2021. Ta je tudi po zakonu o STA jasno določen kot podlaga za presojo o primernosti financiranja in posledično za odmero nadomestila za opravljanje javne službe. Nadzorni svet STA ga je za leto 2021 sprejel decembra lani, ko ga je tudi posredoval vladi.

"Že tedaj smo vlado prosili za pripravo pogodbe o opravljanju javne službe za letos, a pogodbe do danes še nismo dobili," je zapisal. Zato, pa tudi ker pogodba po protikoronskem zakonu torej sploh ni potrebna, "so očitki, da sem bili že dvakrat pozvan k podpisu pogodbe, za kar naj ne bi izkazal nobenega interesa, popolnoma neutemeljeni. Pač pa drži dejstvo, da vlada svojih obveznosti do STA ne izpolnjuje niti po sedmem protikoronskem zakonu niti po zakonu o STA".

Veselinovič je v dopisu dodal še, da je pooblaščeni revizor v svojem mnenju ugotovil, da računovodski izkazi pošteno predstavljajo poslovanje STA v letu 2020, neizpolnjevanje obveznosti ustanovitelja pa da negativno vpliva na likvidnosti položaj STA in ogroža njeno neomejenost delovanja. "Dolžnost vlade je, da v imenu ustanovitelja s spoštovanjem zakonskih obveznosti prepreči propad STA," je zaključil Veselinovič.