Aprilske pozebe niso nič nenavadnega, a še nikoli se ni zgodilo, da bi najnižjo temperaturo zime izmerili v četrtem mesecu leta. Najhujšo škodo pozebe so utrpeli sadjarji, posledice pa bodo čutili tudi vinogradniki in celo čebelarji.

Z ministrstva za kmetijstvo so sporočili, da že iščejo rešitve, ki bi lahko ublažile posledice te naravne nesreče. Rešitve bi bile poleg priprave interventnega zakona, s katerim bi lahko pomagali prizadetim, mogoče tudi na področju odpisa plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, omenja se še pregled možnosti odprave ali zmanjšanja določenih administrativnih zadev, poroča STA. Minister Jože Podgoršek si bo z državnima sekretarjema posledice škode ogledal na terenu predvidoma v ponedeljek.

Obsežna škoda

V slovenskih sadovnjakih in vinogradih je bilo mogoče v preteklem tednu videti tradicionalne načine zaščite, kot so megljenje, kurjenje, dimljenje. 

Andreja Sušnik, agrometeorologinja v Agenciji Republike Slovenije za okolje (Arso), je v telefonskem pogovoru za Svet24 dejala, da je zaradi raznolikosti drevja in različnih lokacij še vedno prerano govoriti o škodi, »bo pa ta vsekakor zelo obsežna«. Posledice bodo čutila vsa sadna drevesa, najhujša škoda pa bo v nasadih marelic, sliv in breskev. Še najmanj so bile na udaru jablane in nasadi na Gorenjskem oziroma legah, kjer razvoj ni bil tako zgoden zaradi nižjih temperatur. Sušnikova je pojasnila, da bo prava ocena škode mogoča šele konec maja, ko drevesa odvržejo odvečne plodove.

Lina Boljka, raziskovalka na geofizičnem institutu na univerzi v Bergnu na Norveškem, je za Svet24 potrdila, da pojav pozebe v tem času ni nič nenavadnega, se pa zdijo te toliko bolj ekstremne zaradi vse toplejših zim. Tako pri nas kot po vsem svetu opažajo, da do cvetenja dreves prihaja vse bolj zgodaj, zato so nasadi tudi vse bolj izpostavljeni nizkim temperaturam. Pred pozebo obstaja več načinov zaščite, ki je nujna, saj, kot pravi Sušnikova, do vdorov hladnega zraka lahko pride še maja. Ne nazadnje je sadjarje pozeba prizadela v letih 2016 in 2017 konec aprila.

pozeba1
Bobo
Marelice, breskve, češnje so utrpele največjo škodo.

Preventiva ali kurativa

Najučinkovitejša zaščita je tehnika oroševanja, s čimer se okoli dreves oblikuje plast ledu, ki plodove ščiti pred nizkimi temperaturami. »Dejstvo je, da je tega zelo malo v Sloveniji. V drugih alpskih državah je že od devetdesetih let naprej ta sistem edini, ki omogoča delo,« je pojasnila Sušnikova. Kot pravi, pri oroševanju ne gre samo za finančni vložek, ampak zahteva tudi določeno znanje in izkušnje. Nasadov s tem je relativno malo. Po njenih besedah namreč postavitev tega vključuje zahtevno administracijo, tako da se manjši, sploh pa starejši kmetje niti ne prijavljajo na te razpise, čeprav takšna zaščita lahko nudi tudi do stoodstotno varnost pred pozebo. Namesto tega je bilo mogoče v slovenskih sadovnjakih in vinogradih v preteklem tednu videti bolj tradicionalne načine zaščite, kot so megljenje, kurjenje, dimljenje. Resorno ministrstvo sicer podpira naložbe kmetijskih gospodarstev v zaščito. V okviru tega podukrepa so do lani izvedli šest javnih razpisov, ki so se nanašali tudi na ureditev individualnih namakalnih sistemov na kmetijskih gospodarstvih in nakup namakalne opreme oziroma opreme za protislansko zaščito. Do konca leta 2020 so za ta namen odobrili 65 vlog v skupni višini 4,5 milijona evrov, poroča STA.

aprilski sneg trg republike
STA
V Ljubljani je skoraj bil dosežen tudi rekord kar se tiče višine snežne oddeje v aprilu.

Resni izzivi

Zaradi višjih temperatur je več intenzivnih padavin, tudi vsak vročinski val je še toliko hujši, snežnih padavin je vse manj, višja gladina morja pomeni, da se večkrat pojavljajo nevihtne plime ...

Po črnem scenariju lahko govorimo tudi o dolgoročnem propadu sadjarstva pri nas ob nadaljnjem spreminjanju podnebja, a Sušnikova ni še tako črnogleda, meni pa, da bo treba večkrat uporabiti tudi »zdravo pamet«.

»Slovenija se segreva hitreje od globalnega povprečja,« je dejala Nina Črnivec, meteorologinja na Arsu, in opozorila, da se bolj kot v samem porastu temperature podnebne spremembe odražajo v ekstremnih vremenskih pojavih. Najpreprosteje rečeno, toplejši zrak »zadrži« več vlage, iz tega pa nato sledijo močnejše in bolj intenzivne padavine, med njimi pa se podaljšujejo obdobja suš, je pojasnila Lina Boljka. Zaradi višjih temperatur je tudi vsak vročinski val še toliko hujši, snežnih padavin je vse manj, višja gladina morja pomeni, da se večkrat pojavljajo nevihtne plime ... Vse to je že naša realnost, ob nadaljnjem segrevanju globalnih temperatur pa tudi prihodnost.

Obvladovanje vremena

Napovedovanje ekstremnih vremenskih pojavov je zahtevno, se pa pri tem vsekakor izboljšujemo, je prepričana Nina Črnivec. Za to se lahko zahvalimo vse zmogljivejšim računalnikom, še vedno pa je preveč spremenljivk, da bi lahko z gotovostjo napovedali vsak izreden pojav. Boljka pravi, da je tako tudi sicer z vremenom, zato zgornjo mejo pri napovedovanju vremena postavlja nekje med 10 in 14 dni vnaprej. Ali lahko človek upravlja vreme? Črnivčeva pravi, da se na tem področju izvajajo številni eksperimenti, a je tudi pri tem tako, da obstaja preveč spremenljivk in neznank, da bi lahko trdili, da se bomo tudi na ta način lahko spopadli z globalnim segrevanjem.