Med epidemijo, ko se bolezen še vedno močno širi med populacijo, je eden največjih izzivov ohranitev šol odprtih. Do konca šolskega leta so še trije meseci in cilj tako ministrstva za zdravje kot ministrstva za šolstvo je, da do pouka na daljavo v tem času ne bi več prišlo.
Da bi pouk potekal v šoli, si seveda želijo tudi otroci in njihovi starši, vendar pa se težko sprijaznijo z dejstvom, da bo treba, da bo res tako, vlagati napore. Če želimo imeti šole odprte, moramo kot družba poskrbeti za svoje odgovorno obnašanje, da bo statistika okuženih, hospitaliziranih in obolelih s korono na intenzivnih oddelkih čim »ugodnejša«. Saj je ob slabših številkah možnost, da se bodo šole zapirale, večja.
Vse bo prostovoljno in doma
Pomemben je tudi »nadzor« nad morebitnimi okužbami na šolah, pri čemer lahko po besedah zdravstvenega ministra Janeza Poklukarja močno pomaga testiranje. Dejal je, da želijo s testiranjem ohraniti šole odprte še enajst tednov, kolikor je do konca šolskega leta. Ob tem je poudaril, da bo šlo za samotestiranje, ki ga, kot je bilo slišati v javnosti, ne bodo izvajali učitelji na šolah, ampak ga bodo otroci izpeljali doma. »Ne bo pa samotestiranje pogoj za obiskovanje pouka v šoli. Absolutno ne,« je zagotovil minister.
Za samotestiranje šolarjev, je še sporočil, je že pripravljajo vse potrebno. Poudaril je, da ta praksa ni nič novega v svetu; samotestiranja namreč potekajo že v Angliji, Nemčiji in Avstriji. Zdaj je tudi vse bolj jasno, kateri ukrepi so se izkazali za najučinkovitejše pri zamejevanju širjenja virusa znotraj šol poleg testov za doma. Najbolje so virus nadzorovali, če so v šolah ohranjali majhne skupine šolarjev, ki so morali ves čas imeti maske na obrazu in med sabo ohranjati fizično razdaljo. Za pomembno se izkazuje tudi redno zračenje prostorov.
Zdrava prenašalca
Na družbenih omrežjih je debata o testiranju otrok zelo razgreta, a kaže na prenizko stopnjo informiranosti staršev. Ena od mamic tam piše, da tudi če bodo dobili jasna navodila, da se mora izvajati testiranje, sama tega ne bo dovolila, »ker njena otroka sta zdrava in ne predstavljata nevarnosti za druge, saj nimata korone,« je napisala.
Njeno stališče kaže na zanemarjanje ene ključnih informacij, ki jo zdravstvena stroka ponavlja ves čas, in sicer da so največji problem ravno tisti, ki imajo virus v sebi in sami ne razvijejo bolezenskih znakov – simptomov, prenašalci pa so.
Palčka v nos samo dva centimetra
Oglasi se naslednja mama, ki jo skrbi testiranje. Njenemu mnenju prikimajo številni drugi starši, vpleteni v debato. »Ne bom dovolila, da mojemu zdravemu otroku kdorkoli globoko v nos vtika palčko!« Ob tem je treba povedati, da so ravno za to, da bi zadevo otrokom in staršem olajšali, zdravstveno ministrstvo, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano preučili, kakšen pristop bi bil najboljši, in sklenili, da je za otroke najprimernejši test z brisom zunanjega dela nosu. »Test ni invaziven, je lahko izvedljiv, ponovljiv, daje sprejemljive rezultate,« je poudaril minister Poklukar. Palčka ne bo segla v anteronazalni del, ampak bi jo otrok vstavil samo v zunanji del nosu, »kjer dejansko posežeš v nos manj kot dva centimetra, na tem delu praviloma petkrat zaokrožiš in potem opraviš test. Vse skupaj je preprosto in neboleče,« je za medije še pojasnil zdravstveni minister.
Kdo se bo testiral doma
Vsak pozitivni test bodo nato preverjali še s PCR-testom. Razmišljajo pa, da bi teste izvajali proti koncu tedna in bi do ponedeljka že bilo jasno, kdo bo ostal doma in kdo obiskoval šolo. Za začetek se bodo samotestirali dijaki in učenci zadnje triade osnovnih šol, in sicer predvidoma od druge polovice aprila dalje.
Kaj je sploh smisel testiranja
Pomembna informacija je po ministrovih besedah, da študije dokazujejo, da se lahko s periodičnim testiranjem s hitrimi testi enkrat na 14 dni predvsem ob testiranju skupin, ki delajo, živijo v mehurčkih, zameji 20 odstotkov okužb, s testiranje enkrat tedensko do 50 odstotkov in s testiranjem dvakrat tedensko tudi 80 in več odstotkov okužb.
